À propos de la propriété intellectuelle Formation en propriété intellectuelle Respect de la propriété intellectuelle Sensibilisation à la propriété intellectuelle La propriété intellectuelle pour… Propriété intellectuelle et… Propriété intellectuelle et… Information relative aux brevets et à la technologie Information en matière de marques Information en matière de dessins et modèles industriels Information en matière d’indications géographiques Information en matière de protection des obtentions végétales (UPOV) Lois, traités et jugements dans le domaine de la propriété intellectuelle Ressources relatives à la propriété intellectuelle Rapports sur la propriété intellectuelle Protection des brevets Protection des marques Protection des dessins et modèles industriels Protection des indications géographiques Protection des obtentions végétales (UPOV) Règlement extrajudiciaire des litiges Solutions opérationnelles à l’intention des offices de propriété intellectuelle Paiement de services de propriété intellectuelle Décisions et négociations Coopération en matière de développement Appui à l’innovation Partenariats public-privé Outils et services en matière d’intelligence artificielle L’Organisation Travailler avec nous Responsabilité Brevets Marques Dessins et modèles industriels Indications géographiques Droit d’auteur Secrets d’affaires Académie de l’OMPI Ateliers et séminaires Application des droits de propriété intellectuelle WIPO ALERT Sensibilisation Journée mondiale de la propriété intellectuelle Magazine de l’OMPI Études de cas et exemples de réussite Actualités dans le domaine de la propriété intellectuelle Prix de l’OMPI Entreprises Universités Peuples autochtones Instances judiciaires Ressources génétiques, savoirs traditionnels et expressions culturelles traditionnelles Économie Financement Actifs incorporels Égalité des genres Santé mondiale Changement climatique Politique en matière de concurrence Objectifs de développement durable Technologies de pointe Applications mobiles Sport Tourisme PATENTSCOPE Analyse de brevets Classification internationale des brevets Programme ARDI – Recherche pour l’innovation Programme ASPI – Information spécialisée en matière de brevets Base de données mondiale sur les marques Madrid Monitor Base de données Article 6ter Express Classification de Nice Classification de Vienne Base de données mondiale sur les dessins et modèles Bulletin des dessins et modèles internationaux Base de données Hague Express Classification de Locarno Base de données Lisbon Express Base de données mondiale sur les marques relative aux indications géographiques Base de données PLUTO sur les variétés végétales Base de données GENIE Traités administrés par l’OMPI WIPO Lex – lois, traités et jugements en matière de propriété intellectuelle Normes de l’OMPI Statistiques de propriété intellectuelle WIPO Pearl (Terminologie) Publications de l’OMPI Profils nationaux Centre de connaissances de l’OMPI Série de rapports de l’OMPI consacrés aux tendances technologiques Indice mondial de l’innovation Rapport sur la propriété intellectuelle dans le monde PCT – Le système international des brevets ePCT Budapest – Le système international de dépôt des micro-organismes Madrid – Le système international des marques eMadrid Article 6ter (armoiries, drapeaux, emblèmes nationaux) La Haye – Le système international des dessins et modèles industriels eHague Lisbonne – Le système d’enregistrement international des indications géographiques eLisbon UPOV PRISMA UPOV e-PVP Administration UPOV e-PVP DUS Exchange Médiation Arbitrage Procédure d’expertise Litiges relatifs aux noms de domaine Accès centralisé aux résultats de la recherche et de l’examen (WIPO CASE) Service d’accès numérique aux documents de priorité (DAS) WIPO Pay Compte courant auprès de l’OMPI Assemblées de l’OMPI Comités permanents Calendrier des réunions WIPO Webcast Documents officiels de l’OMPI Plan d’action de l’OMPI pour le développement Assistance technique Institutions de formation en matière de propriété intellectuelle Mesures d’appui concernant la COVID-19 Stratégies nationales de propriété intellectuelle Assistance en matière d’élaboration des politiques et de formulation de la législation Pôle de coopération Centres d’appui à la technologie et à l’innovation (CATI) Transfert de technologie Programme d’aide aux inventeurs WIPO GREEN Initiative PAT-INFORMED de l’OMPI Consortium pour des livres accessibles L’OMPI pour les créateurs WIPO Translate Speech-to-Text Assistant de classification États membres Observateurs Directeur général Activités par unité administrative Bureaux extérieurs Avis de vacance d’emploi Achats Résultats et budget Rapports financiers Audit et supervision
Arabic English Spanish French Russian Chinese
Lois Traités Jugements Recherche par ressort juridique

Règlement sur l'indemnisation des inventions liées à l'emploi (Journal officiel RS, n ° 65/2007), Slovénie

Retour
Version la plus récente dans WIPO Lex
Détails Détails Année de version 2007 Type de texte Textes règlementaires Sujet Brevets (Inventions), Schémas de configuration de circuits intégrés

Documents disponibles

Texte(s) principal(aux) Textes connexe(s)
Texte(s) princip(al)(aux) Texte(s) princip(al)(aux) Slovène Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 65/2007)        
 Rules on compensation for job‐related inventions (Official Gazette RS, No 65/2007)

Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrico za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K o nagradah za izume iz delovnega razmerja

1. člen

Ta pravilnik določa natančnejša merila za določitev odmere primerne nagrade za izume, ustvarjene v delovnem razmerju in minimalno višino nagrade, določene v pavšalnem znesku.

2. člen

(1) Primerna nagrada se določi za prevzem vsakega posameznega izuma, ustvarjenega v delovnem razmerju, in za vsakega delavca posebej.

(2) Nagrada se določi za celotno pričakovano trajanje patenta, ki je bil podeljen za prevzeti izum, oziroma če patent ni bil prijavljen, za celotno obdobje uporabe izuma pri delodajalcu.

(3) Pri določitvi primerne nagrade po tem pravilniku se upoštevajo gospodarska uporabnost službenega izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma.

3. člen

(1) Primerna nagrada za neposredni službeni izum se praviloma določi v pavšalnem znesku ob upoštevanju meril iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita za določitev nagrade po prvem odstavku 4. člena tega pravilnika.

4. člen

(1) Osnova za določitev primerne nagrade za posredni službeni izum znaša 20% višine gospodarske uporabnosti izuma. Osnova se zmanjša za vrednosti nalog delavca pri delodajalcu in delež delodajalca.

(2) Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita, da se primerna nagrada določi v pavšalnem znesku.

5. člen

(1) Gospodarska uporabnost izuma se določi z oceno vrednosti izuma za delodajalca ob upoštevanju pričakovanega čistega dobička delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izuma, pri čemer se lahko upošteva tudi dotedanji povprečni dobiček delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izumov te vrste.

(2) Če določitev gospodarske uporabnosti izuma po prejšnjem odstavku ni mogoča, se določi z uporabo licenčne analogije, pri čemer se gospodarska uporabnost določi v višini licenčnine, ki je običajna za izume te ali podobne vrste.

(3) Če delodajalec in delavec soglašata, lahko gospodarsko uporabnost izuma določita tudi drugače.

6. člen

(1) Vrednost nalog delavca pri delodajalcu se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2) Pri določitvi vrednosti nalog delavca pri delodajalcu se upoštevajo predvsem opis del in nalog delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali drugega akta, neposredne zadolžitve delavca pri delodajalcu in druga navodila, ali je delavec ustvaril izum v okviru dejavnosti delodajalca in v okviru del in nalog

dejavnosti delovne enote ter ali je delavec ustvaril izum pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času.

(3) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost nalog delavca 9,9% gospodarske uporabnosti izuma.

(4) Pri posrednem službenem izumu se vrednost nalog delavca določi s seštevkom naslednjih deležev:

– največ 4% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru dejavnosti delodajalca,

– največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote,

– največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnih prostorih delodajalca,

– največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnem času delodajalca.

7. člen

(1) Vrednost deleža delodajalca pri ustvaritvi izuma se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2) Pri določitvi vrednosti deleža delodajalca se štejejo predvsem vsa znanja, finančna in druga sredstva ter kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delavcu za ustvaritev izuma, navodila in usmeritve za delo, ki jih je dal delodajalec delavcu, ter vse vrste izobraževanj, ki so pripomogle k ustvaritvi izuma.

(3) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost deleža delodajalca 10% gospodarske uporabnosti izuma.

(4) Pri posrednem službenem izumu se vrednost deleža delodajalca določi s seštevkom naslednjih deležev:

– največ 5% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v pretežni meri s finančnimi in kadrovskimi sredstvi delodajalca, ki so bili na razpolago delavcu za ustvaritev izuma,

– največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma odločilno vplivala znanja in izkušnje delavca, ki jih je pridobil pri delu za delodajalca ter vsemi vrstami izobraževanj, ki mu jih je omogočil delodajalec,

– največ 2% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma prispevala znanja delodajalca.

8. člen

(1) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade najmanj znesek zadnjih dveh čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(2) Če je bila gospodarska uporabnost izuma določena po tretjem odstavku 5. člena tega pravilnika v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade za posredni službeni izum najmanj znesek zadnjih petih čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(3) Če je zadnja čista plača delavca nižja od povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije, se namesto zadnje čiste plače delavca za določitev višine nagrade po prvem in drugem odstavku tega člena smiselno uporabi povprečna mesečna čista plača v gospodarstvu Republike Slovenije.

9. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).

10. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-30/2006

Ljubljana, dne 14. junija 2007

EVA 2007-2111-0105

mag. Andrej Vizjak l.r. Minister

za gospodarstvo

Soglašam! Marjeta Cotman l.r.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve


Aucune donnée disponible

N° WIPO Lex SI063