4798. Zakon o varstvu novih sort rastlin (uradno prečiščeno besedilo) (ZVNSR-
UPB1), stran 11695.
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 29. septembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona
o varstvu novih sort rastlin, ki obsega:
– Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR (Uradni list RS, št. 86/98 z dne 18. 12.
1998),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR-
A (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006).
Št. 801-12/98-3/3
Ljubljana, dne 29. septembra 2006
EPA 924-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN
uradno prečiščeno besedilo
(ZVNSR-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin, pridobitev in varstvo
žlahtniteljske pravice ter pristojni organ za varstvo novih sort rastlin in njegova
pooblastila, izvajanje prepovedi kopičenja varstva, dovoljenje imetnika žlahtniteljske
pravice za dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte in globe za
prekrške za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o
žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L št. 227 z dne 1. 9. 1994, str. 1, z vsemi
spremembami).
Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med
rodovi in vrstami.
2. člen
Pomen izrazov v tem zakonu:
1. Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali
skupaj z drugimi fizičnimi osebami.
2. Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do vložitve prijave za
varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava).
3. Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prijavo.
4. Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte
pridobila žlahtniteljsko pravico.
5. Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. člena tega zakona.
6. Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih lahko spet pridobijo popolne
rastline, znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali
izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoče:
– določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
– ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti in
– obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne
spreminjajo.
7. Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odločba o varstvu sorte.
Določena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na
način, kot ga določa ta zakon.
8. Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski material oziroma pridelek
zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje te sorte.
9. Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte.
10. Izvoz pomeni izvoz iz Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
11. Uvoz pomeni uvoz v Skupnost.
2.a člen
Pravice vseh sort rastlin, zavarovanih po sistemu žlahtniteljskih pravic v Skupnosti,
se obravnavajo enako kakor pravice sort rastlin, zavarovane po tem zakonu, vključno
z ukrepi za zagotavljanje njihovega izvajanja.
3. člen
Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo novih sort (v nadaljnjem
besedilu: register prijav) in register zavarovanih sort rastlin vodi organ, pristojen za
upravne, strokovne in razvojne naloge na področju varstva in registracije sort rastlin
(v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega
za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE
4. člen
Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice.
Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je:
– nova,
– razločljiva,
– izenačena,
– nespremenljiva in
– poimenovana v skladu z določbami tega zakona.
Sorta, ki je prijavljena za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali je zavarovana po
sistemu žlahtniteljske pravice v Skupnosti, se po tem zakonu ne more dodatno
zavarovati.
5. člen
Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je prodajala ali gospodarsko
izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Skupnosti največ eno leto pred dnem
vložitve prijave, zunaj Skupnosti pa največ štiri leta pred dnem vložitve prijave; v
primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve
prijave.
Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu prejšnjega odstavka se ne
štejejo:
– uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali vednosti
upravičenca;
– pogodbeni prenos pravice do sorte;
– pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava ali skladiščenje semenskega
materiala ali pridelkov sorte za upravičenca, pod pogojem, da upravičenec ohrani
izključno lastninsko pravico do razmnoženega semenskega materiala, pridelkov sorte
ali izdelkov iz le-teh;
– preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni pridelavi z
namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, če to dela upravičenec ali od njega
pooblaščena oseba;
– uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje tveganja pri
gensko spremenjenih sortah;
– prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma presežki pri razvoju
nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni končni uporabi in da sorta pri
tem ni navedena.
Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo določene druge sorte
oziroma hibrida, se šteje za oddanega v pridobitne namene, ko so bile oddane
rastline ali rastlinski deli druge sorte.
6. člen
Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve prijave jasno razločevati od
katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte.
Sorta velja za splošno znano, zlasti če:
– je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti zavarovana ali vpisana v
sortno listo;
– je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti vložena prijava za varstvo
sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konča z zavarovanjem sorte
oziroma z vpisom sorte v sortno listo;
– se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne že tržil ali uporabil v
pridobitne namene.
7. člen
Sorta je izenačena, če so v njej dovolj enotno izražene tiste lastnosti, ki so
bistvenega pomena za razločevanje od drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko
pričakujejo zaradi posebnosti njenega razmnoževanja.
8. člen
Sorta je nespremenljiva, če se njene lastnosti, ki so bistvenega pomena za
razločevanje, po več zaporednih množitvah oziroma v primeru posebnega
razmnoževalnega ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo.
9. člen
Zavarovana sorta mora biti označena z imenom, ki je njena razlikovalna oznaka.
10. člen
Kot ime zavarovane sorte se lahko registrira vsaka oznaka, ki omogoča razločevanje
sorte in je lahko beseda, kombinacija besed, kombinacija besed in številk ali
kombinacija črk in številk, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
Kot ime zavarovane sorte se ne sme registrirati oznaka, ki:
– je neprimerna iz jezikovnih razlogov;
– onemogoča identifikacijo sorte;
– je sestavljena samo iz številk, razen kjer je to že ustaljena praksa označevanja;
– je enaka ali podobna imenu katerekoli druge splošno znane sorte iste vrste ali
sorodnih vrst rastlin dokler je le-ta v uporabi; izjemoma velja ta določba tudi po
prenehanju uporabe sorte, če je ime te sorte pridobilo poseben pomen;
– zavaja ali povzroča zmedo glede izvora, lastnosti, vrednosti, uporabe,
prepoznavnosti oziroma geografskega porekla;
– je sestavljena iz botaničnega ali splošnega imena rodu ali vrste, ali vključuje takšno
ime, ki lahko privede do zmede;
– vključuje besede kot so "sorta, kultivar, forma, hibrid, križanec" ali prevod teh
besed;
– zavaja ali povzroča zmedo glede žlahtnitelja ali upravičenca;
– je v nasprotju z javnim redom oziroma moralo;
– je drugače v nasprotju s predpisi o industrijski lastnini.
Če je določena sorta že zavarovana ali vpisana v sortno listo oziroma je bila za
varstvo ali za tak vpis vložena prijava v katerikoli državi, podpisnici mednarodnih
pogodb oziroma konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika
Slovenija, se v Republiki Sloveniji lahko registrira le ime sorte, ki je bilo registrirano,
vpisano v sortno listo ali navedeno v prijavi v drugi državi.
Izjemoma se lahko v Republiki Sloveniji določena sorta registrira pod drugim
imenom, vendar le, če uporaba prvotnega imena ne bi bila primerna iz jezikovnih
razlogov ali zato, ker bi bila v nasprotju z javnim redom in moralo.
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister),
določi sorodne vrste iz tretje alinee drugega odstavka tega člena in podrobnejše
pogoje za registracijo imena sorte.
11. člen
Uporaba imena zavarovane sorte je obvezna. Semenski material zavarovane sorte
se sme dati v promet le, če je pri tem navedeno ime zavarovane sorte. Ta določba
velja tudi po prenehanju varstva sorte.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se semenski material zavarovane sorte
uporablja v nekomercialne namene v zasebnem sektorju.
Zavarovana sorta mora biti označena z istim registriranim imenom v vseh državah,
razen v primeru izjem iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona.
V prometu s semenskim materialom zavarovane sorte se sme poleg registriranega
imena uporabiti tudi blagovna znamka oziroma druga oznaka pod pogojem, da je
registrirano ime jasno vidno in razpoznavno.
Ime zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, se ne sme
uporabljati za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste rastlin.
III. UPRAVIČENCI DO VARSTVA SORTE IN DO PRIDOBITVE ŽLAHTNITELJSKE
PRAVICE
12. člen
Upravičenec do varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice je žlahtnitelj sorte
ali njegov pravni naslednik.
Če je več oseb skupaj ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada njim
oziroma njihovim pravnim naslednikom skupna pravica do varstva sorte in do
pridobitve žlahtniteljske pravice.
Če je več oseb ločeno ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada
žlahtniteljska pravica tistemu, ki je prvi vložil prijavo.
Če je žlahtnitelj zaposlen pri pravni osebi in so medsebojne pravice in obveznosti
urejene s pogodbo, se upravičenost do pridobitve ugotavlja v skladu s to pogodbo. V
nasprotnem primeru se smiselno uporabljajo določbe iz predpisov o pravicah
industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente.
13. člen
Žlahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec iz prejšnjega člena s stalnim
prebivališčem ali sedežem v državi članici Skupnosti.
Pravna ali fizična oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem zunaj Skupnosti (v
nadaljnjem besedilu: tuja pravna ali fizična oseba) uživa glede varstva žlahtniteljske
pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot upravičenec iz prejšnjega člena, če to
izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim
pristopila Republika Slovenija oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti.
Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje.
Tuja pravna ali fizična oseba vloži prijavo po pooblaščencu, ki je pravna ali fizična
oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem v državi članici Skupnosti.
IV. ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA
14. člen
Žlahtnitelj pridobi žlahtniteljsko pravico z zavarovanjem sorte.
15. člen
Dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s
semenskim materialom zavarovane sorte:
– pridelovanje ali razmnoževanje,
– priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,
– ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
– izvoz in uvoz ter
– shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prejšnjih
alineah.
Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, je dovoljenje imetnika potrebno
tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar le:
– če je pridelek posledica nepooblaščene uporabe semenskega materiala
zavarovane sorte in
– če imetnik ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice pri
semenskem materialu te sorte.
Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega člena je potrebno tudi, če gre
za:
– iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen če je zavarovana sorta sama izpeljana
sorta;
– sorte, ki jih ni mogoče jasno razločevati od zavarovane sorte;
– sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane sorte.
Šteje se, da je določena sorta izpeljana sorta, če:
– izhaja pretežno iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne
sorte,
– je razločljiva od izvirne sorte in
– je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po izraženih
bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov izvirne sorte.
16. člen
Šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če:
a) se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga:
– v zasebne nepridobitne namene;
– v poskusne namene;
– za žlahtnjenje nove sorte;
b) se gospodarsko izkorišča nova sorta iz tretje alinee točke a) tega člena, razen če
je ta nova sorta izpeljana sorta;
c) se pridelek zavarovane sorte določenih vrst rastlin, ki ga pridelovalci pridelajo na
svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem
gospodarstvu in pridelovalec, ki izkoristi to možnost, imetniku žlahtniteljske pravice
plača primerno povračilo. Povračilo je primerno, če je znatno nižje od zneska, ki se
zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala te sorte na istem območju.
Pridelovalci, ki izkoristijo možnost nadaljnje setve po točki c) prejšnjega odstavka,
morajo imetniku žlahtniteljske pravice dati na njegovo zahtevo vse podatke o obsegu
nadaljnje setve.
Plačila povračila po točki c) prvega odstavka tega člena so oproščeni mali kmetje.
Minister določi rastlinske vrste iz točke c) prvega odstavka tega člena in kriterije za
male kmete.
17. člen
Za dejanja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastline, dele
rastlin ali pridelke zavarovane sorte oziroma iz zavarovane izpeljane sorte, ni
potrebno dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice, če je dal semenski material take
sorte v promet imetnik sam ali kdo drug z njegovim pooblastilom, razen če ta dejanja
obsegajo:
– nadaljnje razmnoževanje zavarovane ali izpeljane sorte ali
– izvoz materiala zavarovane ali izpeljane sorte, ki se lahko uporabi za nadaljnje
razmnoževanje, v državo, v kateri rastlinskega rodu ali vrste, ki ji ta sorta pripada, ni
mogoče zavarovati. Ta določba ne velja, če je izvoženi material namenjen končni
uporabi.
18. člen
Če ta zakon ne določa drugače, traja žlahtniteljska pravica od dneva pridobitve do
konca dvajsetega koledarskega leta, pri hmelju, vinski trti in drevesnih vrstah pa do
konca petindvajsetega koledarskega leta, ki sledi letu pridobitve te pravice.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pripada upravičencu iz 12. člena tega
zakona, ki je že vložil popolno prijavo, ustrezna odškodnina, če je v času trajanja
postopka za varstvo sorte kdor koli v nasprotju s 15. členom tega zakona
gospodarsko izkoriščal ali razpolagal s sorto, za katero je bila vložena prijava.
Upravičenec lahko zahteva odškodnino le za obdobje od dneva objave prijave v
uradnem glasilu do dneva pridobitve žlahtniteljske pravice.
Žlahtniteljska pravica preneha:
– z odpovedjo imetnika žlahtniteljske pravice;
– z iztekom roka, določenega v prvem odstavku tega člena;
– z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe, s katero je bila pridobljena.
V. POSTOPEK ZA VARSTVO SORTE
1. Organi
19. člen
Pristojni organ ima naslednje pristojnosti in naloge:
– vodi upravni postopek za varstvo nove sorte in registracijo imena nove sorte v
skladu s tem zakonom in zakonom o splošnem upravnem postopku,
– vodi register prijav in register zavarovanih sort,
– objavlja v uradnem glasilu podatke o prijavah vključno s predlogom za
poimenovanje sorte, zavrnitev prijave, vpis in morebitne spremembe vpisov v register
prijav, umik prijav, odločbe o zavarovanju sorte in njene morebitne spremembe ter
druga uradna obvestila,
– sodeluje z mednarodnimi organizacijami in združenji ter državnimi organi oziroma
nevladnimi organizacijami s področja varstva novih sort,
– tehnično in strokovno sodeluje s pooblaščenimi uradi tujih držav na področju
preizkušanja sort in preverjanja vzdrževanja sort,
– izmenjuje rezultate preizkušanja sort in druge informacije iz svoje pristojnosti s
pristojnimi organi v drugih državah,
– preverja izpolnjevanje obveznosti imetnika varstva in
– opravlja druge naloge s področja varstva sort.
Minister določi uradno glasilo za objave pristojnega organa in podrobnejšo vsebino
objav.
20. člen
Minister imenuje strokovno komisijo za varstvo sort (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe izberejo predsednika in njegovega
namestnika. Komisija deluje po poslovniku, ki ga potrdi pristojni organ.
Komisija ima položaj izvedenca v postopku za varstvo sorte ter na podlagi proučitve
prijave in priložene dokumentacije predlaga pristojnemu organu odločitev glede
zavarovanja sorte.
2. Registra
21. člen
Pristojni organ vodi register prijav in register zavarovanih sort v skladu s predpisi.
V registrih se vodijo podatki iz listin, na podlagi katerih se izvaja vpis v oba registra.
Listine se vzamejo v zbirko listin, ki je priloga obeh registrov.
Register prijav vsebuje zlasti:
– podatke o prijavitelju, žlahtnitelju ter o morebitnem zastopniku,
– datum popolne prijave,
– navedbo rastlinske vrste,
– predlog začasne oznake sorte oziroma predlog poimenovanja sorte,
– v primeru zahteve prednostne pravice državo, v kateri je že bila vložena prijava, in
datum prejema popolne prijave v tej državi,
– predlog za ustavitev oziroma prekinitev postopka,
– zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi s pravico do vložitve prijave.
Register zavarovanih sort vsebuje zlasti:
– rastlinsko vrsto in registrirano ime sorte, pri imenu se vpišejo tudi vsi sinonimi,
– uradni opis sorte ali sklicevanje na listine, ki vsebujejo uradni opis sorte in so
sestavni del registra,
– v primeru sort, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo določenih sestavin za
proizvodnjo semenskega materiala zavarovane sorte, navedbo teh sestavin,
– ime in priimek imetnika žlahtniteljske pravice, žlahtnitelja in kateregakoli zastopnika
v postopku,
– datum pridobitve in prenehanja varstva sorte skupaj z razlogi za prenehanje,
– ime in naslov osebe, na katero je bila z licenčno pogodbo prenesena pravica do
gospodarskega izkoriščanja sorte,
– ime in naslov osebe, ki ji je bila dodeljena prisilna licenca, z navedbo pogojev, pod
katerimi je bila dodeljena, in datuma prenehanja te pravice,
– zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi z žlahtniteljsko pravico.
Pristojni organ mora hraniti zbirko listin o posameznih zadevah v originalu ali kopijah
najmanj še pet let po umaknitvi ali zavrnitvi prijave oziroma pet let po prenehanju
žlahtniteljske pravice.
Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja registrov.
22. člen
Register prijav in register zavarovanih sort sta javna.
Pristojni organ je dolžan omogočiti vsakomur, ki izkaže pravni interes, vpogled v
naslednje listine iz zbirke listin:
– listine, ki se nanašajo na prijave,
– listine, ki se nanašajo na pridobljene žlahtniteljske pravice,
– dokumentacijo o uradnih preizkusih sort.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko prijavitelj v primeru hibridov zahteva,
da dokumentacija o sestavinah sorte, ki je v postopku varstva oziroma je zavarovana,
ni dostopna javnosti.
3. Stroški postopka
23. člen
V postopku za varstvo nove sorte in za vzdrževanje žlahtniteljske pravice plačujejo
prijavitelji oziroma imetniki žlahtniteljske pravice predpisane pristojbine, stroške
tehničnega in strokovnega pregleda upravičenosti prijave, stroške preskušanja sorte
ter stroške v zvezi z objavo in drugimi storitvami.
Vlada Republike Slovenije predpiše vrsto in višino pristojbin in stroškov iz prejšnjega
odstavka ter višino pristojbine iz 39. člena tega zakona.
4. Potek postopka za varstvo sorte
24. člen
Postopek za varstvo sorte se začne na podlagi prijave, ki jo prijavitelj vloži pri
pristojnem organu.
Pristojni organ odloča o prijavi v upravnem postopku.
Zoper upravne akte pristojnega organa je dopustna pritožba na ministrstvo. Pritožbo
se vloži v roku 30 dni od vročitve akta.
25. člen
Prijava se vloži na predpisanem obrazcu in mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
– o prijavitelju oziroma njegovem zastopniku ali pooblaščencu;
– o žlahtnitelju, če ta ni sam prijavitelj;
– latinsko in slovensko ime vrste, ki ji sorta pripada;
– predlog imena sorte oziroma začasno oznako sorte;
– državo, v kateri je bila že vložena prijava, in datum prejema prijave v tej državi, če
se v prijavi zahteva prednostna pravica;
– tehnični opis sorte, ki je lahko priloga k prijavi in
– o tem, ali je sorta pridobljena s pomočjo genske tehnologije; v tem primeru je treba
prijavi priložiti predhodno soglasje za preskušanje te sorte v skladu s predpisi o
gensko spremenjenih organizmih.
Podrobnejšo obliko in vsebino prijave ter dokumentov, ki morajo biti prijavi priloženi,
predpiše minister.
26. člen
Pristojni organ pregleda, ali je prijava popolna in pravilno izpolnjena in ali je prijavi
priloženo dokazilo o plačani pristojbini.
Če prijava ni popolna ali je nepravilno izpolnjena ali če ni bila plačana predpisana
pristojbina, pristojni organ pozove prijavitelja, da jo v roku 30 dni od dneva prejema
poziva dopolni oziroma da plača pristojbino. Če prijavitelj ne izpolni zahtev
pristojnega organa v roku, se taka prijava šteje kot da ni bila vložena in jo pristojni
organ zavrže s sklepom.
O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo. Popolna prijava se vpiše v register prijav
in objavi v uradnem glasilu. Kot datum prejema popolne prijave se vpiše datum
prejema prijave oziroma datum prejema dopolnitve, s katero je postala prijava
popolna.
Izvleček iz popolne prijave se objavi v uradnem glasilu po preteku treh mesecev od
njene vložitve.
27. člen
Prijavitelj, ki je vložil prijavo za varstvo nove sorte v katerikoli državi, podpisnici
mednarodnih pogodb ali konvencij, ki jih je podpisala ali k njim pristopila tudi
Republika Slovenija, lahko potem, ko je predložil dokazilo o vloženi popolni prijavi za
isto sorto v drugi državi, uveljavlja prednostno pravico. V tem primeru se šteje, da je
bila prijava v Republiki Sloveniji vložena z dnem vložitve popolne prijave v tuji državi.
Prednostno pravico iz prejšnjega odstavka mora prijavitelj v prijavi izrecno zahtevati.
Prijavitelj lahko uveljavlja prednostno pravico v Republiki Sloveniji najpozneje v 12
mesecih od vložitve prve popolne prijave v tujini.
28. člen
Zoper prijave, objavljene v uradnem glasilu na podlagi četrtega odstavka 26. člena
tega zakona, lahko vsakdo, ki ima pravni interes, vloži ugovor pri pristojnem organu
dokler traja postopek za varstvo sorte.
Ugovor se lahko nanaša samo na izpolnjevanje pogojev iz 5., 6., 7., 8. in 10. člena
tega zakona oziroma na upravičenost do varstva v skladu z 12. členom tega zakona.
Ugovor mora biti v pisni obliki in obrazložen. Priložena mu morajo biti ustrezna
dokazila in plačana mora biti predpisana pristojbina.
Pristojni organ nemudoma pošlje prejeti ugovor prijavitelju in ga pozove, da odgovori
nanj najpozneje v 30 dneh od prejema poziva.
Pristojni organ obvešča vlagatelje ugovorov o svojih stališčih do teh ugovorov
najpozneje v treh mesecih po njihovi vložitvi.
29. člen
Pristojni organ pregleda vsebinsko ustreznost prijave tako, da na podlagi podatkov,
navedenih v prijavi, preveri ali je sorta nova in ali je prijavitelj upravičen do pridobitve
žlahtniteljske pravice. Če se pri vsebinskem pregledu prijave ugotovi, da za podelitev
žlahtniteljske pravice niso izpolnjeni pogoji iz 5. in 12. člena tega zakona, se taka
prijava zavrne.
30. člen
Pristojni organ presoja tudi o ustreznosti predlaganega imena sorte. V primeru, da je
predlagano ime sorte v nasprotju z določbami 10. člena tega zakona, pristojni organ
pozove prijavitelja, da predlaga novo ime za sorto. Predlog mora biti podan
najpozneje v treh mesecih od prejema poziva.
Pristojni organ je dolžan v postopku za varstvo sorte uporabljati izključno ime sorte, ki
je vpisano v register prijav za varstvo nove sorte.
31. člen
Za vsako sorto, ki izpolnjuje pogoje iz 26. in 29. člena tega zakona, se opravi
strokovna presoja z namenom, da se:
– preveri ali sorta spada v sistematsko enoto, to je rastlinski rod ali vrsto, ki je
navedena v prijavi,
– ugotovi, ali je sorta različna, izenačena in nespremenljiva (6., 7. in 8. člen tega
zakona) in
– pripravi uradni opis sorte, če sorta izpolnjuje pogoje iz prejšnjih dveh alinei.
Strokovna presoja se opravi na podlagi rezultatov preizkušanja sorte na polju in v
laboratoriju.
Preskušanje sorte lahko izvede:
– pristojni organ oziroma od pristojnega organa priznana strokovna institucija v
Republiki Sloveniji ali v tujini, če se preizkušanje opravi v primerljivih agroekoloških
razmerah po predpisanih postopkih in metodah;
– prijavitelj na zahtevo pristojnega organa.
V primeru, da pristojni organ ne izvede preizkušanja sam, mora zagotoviti uradni
nadzor nad preizkušanjem sorte.
Pristojni organ lahko uporabi pri strokovni presoji sorte rezultate preskušanja te sorte,
pridobljene v drugi državi, ki ima primerljive agroekološke razmere, če je bilo
preskušanje opravljeno v okviru mednarodnih sistemov preizkušanja in če so bila
dokazila o rezultatih izdana na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila ali
je k njim pristopila Republika Slovenija.
Minister predpiše podrobnejše pogoje, postopke in metode za preizkušanje sorte.
32. člen
Prijavitelj je dolžan pristojnemu organu v določenem roku predložiti potrebne
podatke, dokumente oziroma semenski material za izvedbo strokovne presoje sorte
za namene iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.
Če prijavitelj brez opravičljivega razloga ne izpolni zahtev iz prejšnjega odstavka, se
prijava zavrne.
33. člen
Če se na podlagi opravljene strokovne presoje iz 31. člena tega zakona ugotovi, da
sorta izpolnjuje predpisane pogoje in da je prijavitelj izpolnil vse predpisane zahteve,
pristojni organ izda odločbo o zavarovanju sorte in jo objavi v uradnem glasilu.
Podatki iz pravnomočne odločbe o zavarovanju sorte oziroma zavrnitvi prijave se
vpišejo v register prijav.
Ob pravnomočnosti odločbe o zavarovanju sorte se imetniku izda potrdilo o pridobitvi
žlahtniteljske pravice, ki velja od dneva pravnomočnosti odločbe.
Na podlagi pravnomočne odločbe o zavarovanju sorte se ustrezni podatki vpišejo tudi
v register zavarovanih sort.
Minister določi obliko in vsebino potrdila o pridobitvi žlahtniteljske pravice.
5. Prenehanje žlahtniteljske pravice
34. člen
Na zahtevo imetnika žlahtniteljske pravice iz prve alinee tretjega odstavka 18. člena
tega zakona izda pristojni organ v upravnem postopku odločbo, s katero ugotovi, da
je žlahtniteljska pravica prenehala na zahtevo imetnika. Žlahtniteljska pravica
preneha naslednji dan po prejemu pisne izjave imetnika.
Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka se prenehanje žlahtniteljske
pravice objavi v uradnem glasilu.
35. člen
Pristojni organ v upravnem postopku izreče odločbo o zavarovanju sorte za nično in
jo odpravi samo v primerih, če se naknadno ugotovi:
– da ob dnevu prejema popolne prijave sorta ni bila nova (5. člen) ali razločljiva (6.
člen);
– da sorta ob dnevu prejema popolne prijave ni bila izenačena (7. člen) in
nespremenljiva (8. člen), sorta pa je bila zavarovana predvsem na podlagi podatkov
in dokumentacije, ki jih je predložil prijavitelj;
– da je bila žlahtniteljska pravica podeljena osebi, ki do te pravice ni bila upravičena,
upravičenec pa ni zahteval prisilnega prenosa žlahtniteljske pravice v skladu s 37.
členom tega zakona.
36. člen
Pristojni organ v upravnem postopku brez privolitve ali zahteve strank razveljavi
odločbo o zavarovanju sorte, če:
– ugotovi, da imetnik ne izpolnjuje obveznosti iz 44. člena tega zakona oziroma če
ugotovi, da sorta ni več izenačena (7. člen) ali nespremenljiva (8. člen);
– imetnik na pisno zahtevo pristojnega organa v predpisanem roku ne predloži
semenskega materiala za preverjanje ali dokumentacije o vzdrževalni selekciji sorte,
v skladu z 44. členom tega zakona;
– prijavitelj na pisno zahtevo pristojnega organa, v skladu s prvim odstavkom 38.
člena tega zakona ne posreduje predloga novega imena sorte v predpisanem roku;
– imetnik pravočasno ne poravna predpisane letne pristojbine za vzdrževanje
veljavnosti žlahtniteljske pravice po 43. členu tega zakona.
37. člen
Če je prijavo za varstvo nove sorte vložila neupravičena oseba oziroma je
neupravičeni osebi podeljena žlahtniteljska pravica, lahko upravičenec začne pri
pristojnem organu postopek za prisilni prenos pravic.
Zahteva za prisilni prenos pravic iz prejšnjega odstavka se lahko vloži od dneva
objave prijave za varstvo nove sorte v uradnem glasilu, vendar najpozneje v petih
letih po objavi prijave v uradnem glasilu.
Če so bile neupravičeno pridobljene pravice prenesene na tretjo osebo, se v primeru
iz prvega odstavka tega člena prenos teh pravic razveljavi.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko imetnik kakršnekoli pravice do
uporabe sorte, nadaljuje z uporabo te sorte, če je pridobil te pravice v dobri veri, pred
začetkom postopka iz prvega odstavka tega člena, pod pogojem, da plača
upravičencu primerno nadomestilo.
6. Izbris imena sorte
38. člen
Registrirano ime sorte se izbriše iz registra prijav in registra zavarovanih sort pod
naslednjimi pogoji:
– če to zahteva prijavitelj oziroma imetnik žlahtniteljske pravice in dokaže, da ima za
to dejanje zakonito pravico; v zahtevi morajo biti navedeni razlogi za izbris in
predlagano novo ime;
– če se naknadno ugotovi, da je bilo ime sorte registrirano kljub temu, da so obstajali
razlogi za zavrnitev po 10. členu tega zakona;
– ali če se imetniku ali kateri koli drugi osebi uradno prepove uporabljati to ime.
Pristojni organ nemudoma pisno obvesti prijavitelja oziroma imetnika žlahtniteljske
pravice o predlogu oziroma zahtevi za izbris imena in zahteva, da najpozneje v roku
treh mesecev od prejema poziva predlaga novo ime sorte. Predlagano novo ime se
po opravljenem postopku iz 30. člena tega zakona vpiše v ustrezni register in objavi v
uradnem glasilu, če za to izpolnjuje predpisane pogoje. Istočasno se prejšnje ime
izbriše iz registra.
7. Vrnitev v prejšnje stanje
39. člen
V postopku varstva sorte se lahko zahteva vrnitev v prejšnje stanje tudi v primeru, če
upravičenec, imetnik žlahtniteljske pravice ali katerakoli druga stranka v postopku iz
upravičenih razlogov ni mogla v predpisanem roku plačati pristojbine ali izpolniti
drugih obveznosti do pristojnega organa in bi zaradi tega izgubila pravico do varstva
sorte po 36. členu tega zakona.
Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje se vloži najpozneje v dveh mesecih po tem, ko je
vzrok za neizpolnitev obveznosti prenehal, vendar najkasneje eno leto od izteka roka,
ko bi morala biti obveznost izpolnjena. Zahtevi mora biti priložena obrazložitev in
dokazilo o plačani predpisani pristojbini.
Če se zahtevi ugodi, določi pristojni organ prosilcu nov rok, v katerem mora opraviti
neizpolnjene obveznosti. Rok za izpolnitev ne sme biti daljši kot je rok, ki ga je
zamudil, in se šteje od dneva prejema obvestila o ugoditvi zahteve.
Prijavitelj zahteve za vrnitev v prejšnje stanje nima pravice zahtevati odškodnine, če
je v obdobju od izgube do vrnitve pravice kdorkoli v dobri veri uporabil ali sklenil
pogodbo za uporabo zavarovane sorte.
VI. PRENOS ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE IN ODSTOP UPORABE
ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
40. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice lahko s pogodbo prenese v celoti ali delno žlahtniteljsko
pravico na drugega.
Upravičenec oziroma prijavitelj lahko prenese pravico do vložitve prijave za varstvo
nove sorte oziroma pravice, ki izhajajo iz prijave.
Pogodba o prenosu pravic iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora biti
sestavljena v pisni obliki, sicer je nična.
Prenos pravic iz prvega in drugega odstavka tega člena ne sme vplivati na
predhodne pravice tretjih oseb.
Prenos žlahtniteljske pravice nima pravnega učinka za tretje osebe, dokler pogodba
ni vpisana v ustrezni register. Predlog za vpis pogodbe o prenosu pravic v register
lahko poda katerakoli od pogodbenih strank.
41. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice lahko z licenčno pogodbo delno ali v celoti prenese na
tretjo osebo pravico do gospodarskega izkoriščanja zavarovane sorte.
Licenčna pogodba se vpiše v ustrezni register na zahtevo ene od pogodbenih strank.
Licenčna pogodba, ki ni vpisana v ustrezni register iz prejšnjega odstavka, nima
pravnega učinka nasproti tretjim osebam.
Glede oblike, načina sklenitve in vsebine licenčne pogodbe ter pravnega varstva se
uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.
42. člen
Če obstaja javni interes in če imetnik žlahtniteljske pravice sam ali kdo drug z
njegovim pooblastilom zavarovane sorte gospodarsko ne izkorišča ali ne izkorišča v
zadostnem obsegu ter pri tem noče odstopiti drugemu pravice za izkoriščanje
oziroma za odstop takšne pravice postavlja neupravičene pogoje, se sme drugemu
podeliti prisilna licenca.
Prisilna licenca se sme podeliti le tistemu, ki dokaže, da razpolaga s tehnološkimi in
proizvodnimi možnostmi, ki so potrebne za učinkovito izkoriščanje zavarovane sorte,
in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Prisilne licence ni mogoče podeliti, če imetnik žlahtniteljske pravice dokaže, da
obstajajo upravičeni razlogi za neizkoriščanje ali nezadostno izkoriščanje zavarovane
sorte.
Prisilne licence ni mogoče podeliti, če je od dneva podelitve žlahtniteljske pravice do
dneva vložitve zahteve za podelitev obvezne licence preteklo manj kot tri leta.
S prisilno licenco pridobi nosilec licence neizključno pravico za izvajanje dejanj iz 15.
člena tega zakona delno ali v celoti, z namenom oskrbe domačega tržišča.
Prisilna licenca se lahko podeli za obdobje najmanj dveh in največ štirih let. Prisilno
licenco je mogoče obnoviti, če se po ponovni proučitvi pogojev iz prvega odstavka
tega člena ugotovi, da razlogi za podelitev prisilne licence še obstajajo.
O zahtevi za podelitev oziroma za podaljšanje prisilne licence odloča pristojni organ v
upravnem postopku. Pred odločitvijo glede podelitve oziroma podaljšanja prisilne
licence mora pristojni organ pridobiti mnenje prizadetih združenj.
V primeru podelitve prisilne licence pripada imetniku žlahtniteljske pravice ustrezno
plačilo.
O višini plačila iz prejšnjega odstavka se dogovorita imetnik žlahtniteljske pravice in
oseba, ki ji je prisilna licenca dodeljena. Če dogovor ni dosežen, določi višino plačila
pristojni organ.
Pristojni organ lahko zahteva od imetnika žlahtniteljske pravice, da nosilcu prisilne
licence preskrbi izhodiščno količino semenskega materiala za uporabo sorte na
podlagi prisilne licence. Za semenski material dobi imetnik ustrezno plačilo.
V primeru podelitve prisilne licence lahko imetnik žlahtniteljske pravice zahteva od
strokovne institucije, pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad pridelavo
semena, podatke o pridelavi semenskega materiala zavarovane sorte.
VII. OBVEZNOSTI IMETNIKA ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE IN TRETJIH OSEB
43. člen
Za vzdrževanje žlahtniteljske pravice je imetnik dolžan plačevati pristojnemu organu
letno pristojbino za vzdrževanje veljavnosti žlahtniteljske pravice.
Pristojbina se plača na začetku koledarskega leta za tekoče leto varstva, najpozneje
do 31. januarja.
Če pristojbina za vzdrževanje žlahtniteljske pravice ni plačana tudi v naknadnem
roku, ki ga določi pristojni organ in ne sme biti daljši od 6 mesecev po prejemu
opozorila, ta pravica preneha veljati.
44. člen
Dokler traja varstvo, mora imetnik vzdrževati zavarovano sorto oziroma njene dedne
sestavine nespremenjene.
Na zahtevo pristojnega organa mora imetnik v določenem roku predložiti pristojnemu
organu ali pooblaščeni instituciji podatke, dokumentacijo ali semenski material, ki so
potrebni za preverjanje vzdrževanja sorte.
Če se s preskušanjem ugotovi, da imetnik ne vzdržuje sorte, začne pristojni organ
postopek za razveljavitev žlahtniteljske pravice.
45. člen
Na zahtevo pristojnega organa oziroma pooblaščene institucije mora imetnik v
določenem roku priskrbeti primeren vzorec semenskega materiala zavarovane sorte
oziroma njenih dednih sestavin za:
– varstveni vzorec oziroma obnovo varstvenega vzorca,
– izvajanje primerjalnih preizkusov drugih sort, ki so v postopku varstva.
Pristojni organ lahko pooblasti imetnika žlahtniteljske pravice, da sam hrani in
obnavlja varstveni vzorec semenskega materiala.
46. člen
Kdor brez dogovora oziroma v nasprotju z dogovorom z imetnikom žlahtniteljske
pravice gospodarsko izkorišča oziroma razpolaga s semenskim materialom
zavarovane sorte, mora imetniku na njegovo zahtevo dati vse podatke v zvezi s tem.
Če podatkov ne da prostovoljno, lahko imetnik žlahtniteljske pravice zahteva, da
pristojni organ izda sklep, s katerim naloži kršitelju dostavo podatkov. Pritožba zoper
sklep ne zadrži njegove izvršitve. Sklep se izvrši v upravnem postopku.
VIII. SODNO VARSTVO
47. člen
Kdor krši pravico iz prijavljene oziroma zavarovane nove sorte, je odgovoren za
škodo po splošnih predpisih o povrnitvi škode.
Oseba, katere pravica je kršena, lahko poleg odškodnine zahteva, da se tistemu, ki
krši njeno pravico, prepove nadaljnje kršenje.
Kršenje žlahtniteljske pravice je vsako nepooblaščeno gospodarsko izkoriščanje
zavarovane sorte.
48. člen
Tožba zaradi kršenja žlahtniteljske pravice se lahko vloži v roku treh let od dneva, ko
je tožnik zvedel za kršitelja oziroma za kršitev. Po preteku petih let od dneva kršitve
se tožba ne more več vložiti.
Tožba se vloži pri sodišču, pristojnem za spore o pravicah iz intelektualne lastnine.
IX. NADZOR
49. člen
Nadzor nad izvajanjem določb 11., 15., 16. in 46. člena tega zakona izvajajo
fitosanitarni, kmetijski in gozdarski inšpektorji v skladu s pristojnostmi, določenimi z
zakoni, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, gozdni reprodukcijski material
in zdravstveno varstvo rastlin.
Kadar fitosanitarni, kmetijski in gozdarski inšpektor pri opravljanju nadzora
utemeljeno sumi, da so kršene določbe zakona, prepove pridelovanje,
razmnoževanje, prodajo in drugo obliko trženja materiala zavarovane sorte in odredi
druge ustrezne ukrepe.
50. člen
Če imetnik žlahtniteljske pravice izkaže za verjetno, da bi bila z izvozom določenega
materiala zavarovane sorte iz Slovenije ali uvozom v Slovenijo njegova žlahtniteljska
pravica kršena, lahko fitosanitarni inšpektorji na meji na njegov predlog odredijo:
– da lahko imetnik ali njegov zastopnik pregleda ta material;
– da se ta material zaseže, izključi iz prometa in shrani.
V predlogu iz prejšnjega odstavka mora upravičenec predložiti fitosanitarnemu
inšpektorju podroben opis materiala zavarovane sorte, zadovoljive dokaze o
žlahtniteljski pravici in njeni verjetni kršitvi. Na zahtevo fitosanitarne inšpekcije mora
imetnik založiti varščino za morebitno škodo, ki bi nastala s temi ukrepi.
Fitosanitarni inšpektor mora o sprejetih ukrepih nemudoma obvestiti izvoznika
oziroma uvoznika in prejemnika materiala zavarovane sorte, če gre za uvoz materiala
zavarovane sorte v Slovenijo. Fitosanitarni inšpektor prekliče sprejete ukrepe, če
upravičenec v sedmih dneh ne vloži tožbe ali ne začne drugega postopka v opravičilo
sprejetih ukrepov.
X. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
Z globo od 500.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, če brez dovoljenja imetnika žlahtniteljske pravice
opravlja dejanja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
52. člen
Z globo od 350.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik:
– če v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega zakona spravi v promet material
zavarovane sorte, če pri tem ni navedeno registrirano ime sorte ali če ime ni pravilno
navedeno;
– če v nasprotju s petim odstavkom 11. člena tega zakona uporabi ime po tem
zakonu zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, za neko
drugo sorto iste ali sorodne vrste;
– če v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena oziroma s 46. členom tega zakona ne
da imetniku zahtevanih podatkov.
Z globo od 70.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 70.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR (Uradni list RS, št. 86/98) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe):
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Sorta, ki je bila do uveljavitve tega zakona zavarovana po prej veljavnih predpisih,
uživa varstvo po tem zakonu do izteka pridobljene žlahtniteljske pravice.
Žlahtniteljska pravica za sorto iz prejšnjega odstavka se lahko razglasi za nično in
odpravi le, če se ugotovi, da ob dodelitvi te pravice niso bili izpolnjeni pogoji glede
razločljivosti, izenačenosti oziroma nespremenljivosti sorte.
54. člen
Postopki za zavarovanje sorte, ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku, se nadaljujejo
po tem zakonu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko izjemoma zavaruje sorta, ki na
dan uveljavitve tega zakona ni nova, če:
– je bila prijava za varstvo sorte vložena pred sprejetjem tega zakona,
– sorta izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje iz 4. člena tega zakona in
– je zavarovana ali pa je v postopku za zavarovanje v eni od držav podpisnic
mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila
Republika Slovenija, in se postopek konča z zavarovanjem sorte.
V primeru podelitve žlahtniteljske pravice po prejšnjem odstavku traja žlahtniteljska
pravica še največ 20 let oziroma 25 let za lesnate rastline od dneva podelitve
žlahtniteljske pravice v državi članici, v kateri je bila sorta najprej zavarovana.
55. člen
Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije izda predpis o pristojbinah najpozneje v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.
Urad se organizira v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do začetka dela urada
opravlja njegova dela in naloge ministrstvo.
Republika Slovenija zagotovi prostore in opremo ter finančna sredstva za
organiziranje in delovanje urada.
56. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
a) določbe zakona o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu
sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), ki se nanašajo
na varstvo sort kmetijskih in gozdnih rastlin:
– iz poglavja I. TEMELJNE DOLOČBE: 1. člen v delu, ki se nanaša na varstvo novih
sort in tujih sort; 4. točka 2. člena, drugi odstavek 4. člena ter 7. do 10. člen;
– poglavje III. VARSTVO SORTE: 37. do 62. člen;
– iz poglavja IV. KAZENSKE DOLOČBE: 6. do 9. točka prvega odstavka 63. člena;
– iz poglavja V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: 66. člen;
b) pravilnik o registru zavarovanih novih domačih sort in registru zavarovanih tujih
sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 56/89);
c) pravilnik o vsebini in podatkih zahteve za varstvo sort (kultivarjev) kmetijskih in
gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 56/89).
57. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu novih sort rastlin –
ZVNSR-A (Uradni list RS, št. 61/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.