关于知识产权 知识产权培训 知识产权外联 部门知识产权 知识产权和热点议题 特定领域知识产权 专利和技术信息 商标信息 工业品外观设计信息 地理标志信息 植物品种信息(UPOV) 知识产权法律、条约和判决 知识产权资源 知识产权报告 专利保护 商标保护 工业品外观设计保护 地理标志保护 植物品种保护(UPOV) 知识产权争议解决 知识产权局业务解决方案 知识产权服务缴费 谈判与决策 发展合作 创新支持 公私伙伴关系 组织简介 与产权组织合作 问责制 专利 商标 工业品外观设计 地理标志 版权 商业秘密 WIPO学院 讲习班和研讨会 世界知识产权日 WIPO杂志 宣传 案例研究和成功故事 知识产权新闻 产权组织奖 企业 高校 土著人民 司法机构 遗传资源、传统知识和传统文化表现形式 经济学 性别平等 全球卫生 气候变化 竞争政策 可持续发展目标 执法 前沿技术 移动应用 体育 旅游 PATENTSCOPE 专利分析 国际专利分类 ARDI - 研究促进创新 ASPI - 专业化专利信息 全球品牌数据库 马德里监视器 Article 6ter Express数据库 尼斯分类 维也纳分类 全球外观设计数据库 国际外观设计公报 Hague Express数据库 洛迦诺分类 Lisbon Express数据库 全球品牌数据库地理标志信息 PLUTO植物品种数据库 GENIE数据库 产权组织管理的条约 WIPO Lex - 知识产权法律、条约和判决 产权组织标准 知识产权统计 WIPO Pearl(术语) 产权组织出版物 国家知识产权概况 产权组织知识中心 产权组织技术趋势 全球创新指数 世界知识产权报告 PCT - 国际专利体系 ePCT 布达佩斯 - 国际微生物保藏体系 马德里 - 国际商标体系 eMadrid 第六条之三(徽章、旗帜、国徽) 海牙 - 国际外观设计体系 eHague 里斯本 - 国际地理标志体系 eLisbon UPOV PRISMA 调解 仲裁 专家裁决 域名争议 检索和审查集中式接入(CASE) 数字查询服务(DAS) WIPO Pay 产权组织往来账户 产权组织各大会 常设委员会 会议日历 产权组织正式文件 发展议程 技术援助 知识产权培训机构 COVID-19支持 国家知识产权战略 政策和立法咨询 合作枢纽 技术与创新支持中心(TISC) 技术转移 发明人援助计划(IAP) WIPO GREEN 产权组织的PAT-INFORMED 无障碍图书联合会 产权组织服务创作者 WIPO ALERT 成员国 观察员 总干事 部门活动 驻外办事处 职位空缺 采购 成果和预算 财务报告 监督
Arabic English Spanish French Russian Chinese
法律 条约 判决书 按司法管辖区搜索

欧洲联盟

EU193

返回

Direktiva 2014/26/EU Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu

 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trguBesedilo velja za EGP

DIREKTIVE

DIREKTIVA 2014/26/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 50(1), 53(1) in 62 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktive Unije, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, že zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in s tem okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja vsebine, varovane s temi pravicami. Nave­ dene direktive prispevajo k razvoju in ohranjanju ustvar­ jalnosti. Na notranjem trgu, na katerem ni izkrivljanja konkurence, varstvo inovacij in intelektualnega ustvar­ janja spodbuja tudi naložbe v inovativne storitve in izdelke.

(2) Za razširjanje vsebine, varovane z avtorsko in sorodnimi pravicami, ki vključuje knjige, avdiovizualne produkcije in glasbene posnetke ter povezane storitve, je potrebno licenciranje pravic s strani različnih imetnikov avtorske in sorodnih pravic, kot so avtorji, izvajalci, producenti in založniki. Običajno lahko imetnik pravic izbira med indi­ vidualnim ali kolektivnim upravljanjem svojih pravic, razen če države članice določijo drugače, v skladu s pravom Unije ter mednarodnimi obveznostmi Unije in njenih držav članic. Upravljanje avtorske in sorodnih pravic vključuje izdajanje licenc uporabnikom, revizijo uporabnikov, spremljanje uporabe pravic, uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, pobiranje prihodkov iz pravic na podlagi izkoriščanja pravic ter razdelitev imet­

nikom pravic dolgovanih zneskov. Organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic imetnikom pravic omogočajo, da prejmejo nadomestilo za uporabo, ki ga sami ne bi mogli nadzirati ali uveljavljati, in sicer tudi na tujih trgih.

(3) Na podlagi člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Unija pri svojih ukrepih upoštevati kulturno raznolikost ter prispevati k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic imajo in bi morale še naprej imeti pomembno vlogo pri spodbujanju raznolikosti kultur­ nega izražanja, tako da najmanjšim in manj priljubljenim repertoarjem omogočajo dostop na trg, in da zagotavljajo socialne, kulturne in izobraževalne storitve v korist imet­ nikov pravic in javnosti.

(4) Kadar imajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic sedež v Uniji, bi morale uživati pravice, ki jih zagotavljajo Pogodbe, ko zastopajo imetnike pravic s stalnim prebi­ vališčem ali sedežem v drugih državah članicah ali izda­ jajo licence uporabnikom s stalnim prebivališčem ali sedežem v drugih državah članicah.

(5) Nacionalna pravila, ki urejajo delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic, se med seboj bistveno razlikujejo, zlasti kar zadeva njihovo preglednost in odgovornost do članov in imetnikov pravic. To je pripe­ ljalo do številnih težav zlasti tujih imetnikov pravic, kadar ti želijo uveljavljati svoje pravice, in do slabega finančnega upravljanja pobranih prihodkov. Izkoriščanje avtorske in sorodnih pravic na notranjem trgu je neučin­ kovito v škodo članov organizacij za kolektivno upra­ vljanje pravic, imetnikov pravic in uporabnikov tudi zaradi težav pri delovanju organizacij za kolektivno upra­ vljanje pravic.

SLL 84/72 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

(1) UL C 44, 15.2.2013, str. 104. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 (še ni obja­

vljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. februarja 2014.

(6) Potreba po izboljšanju delovanja organizacij za kole­ ktivno upravljanje pravic je bila ugotovljena že v Pripo­ ročilu Komisije 2005/737/ES (1). V navedenem priporo­ čilu je določenih več načel, kot so svoboda imetnikov pravic pri izbiri organizacije za kolektivno upravljanje pravic, enaka obravnava kategorij imetnikov pravic in pravična razdelitev licenčnin. Poleg tega so bile organiza­ cije za kolektivno upravljanje pravic pozvane, naj uporabnikom pred začetkom pogajanj zagotovijo zado­ stne informacije o tarifah in repertoarju. Vključena so tudi priporočila o odgovornosti, zastopanosti imetnikov pravic v organih odločanja kolektivnih organizacij za upravljanje pravic in reševanju sporov. Vendar se pripo­ ročila ni povsod enako upoštevalo.

(7) Da se zagotovijo enakovredni varovalni ukrepi po vsej Uniji, bi morale biti zaradi varstva interesov članov orga­ nizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetnikov pravic in tretjih oseb zakonodaje držav članic v zvezi z upra­ vljanjem avtorske pravice in izdajanjem večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela usklajene. Zato bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo člen 50(1) PDEU.

(8) Namen te direktive je zagotoviti usklajevanje nacionalnih pravil v zvezi z dostopom do dejavnosti upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ki jih opravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, načini njihovega vodenja ter okvirom nadzora nad njimi, in zato bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo tudi člen 53(1) PDEU. Ker gre za sektor, ki zagotavlja storitve po vsej Uniji, bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo člen 62 PDEU.

(9) Namen te direktive je določiti zahteve za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, da se zagotovi visoko raven upravljanja, finančnega poslovodenja, preglednosti in poročanja. To pa ne bi smelo preprečiti državam člani­ cam, da za organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na njihovem ozemlju ohranijo ali uvedejo strožje standarde od tistih, določenih v naslovu II te direktive, če so ti strožji standardi skladni s pravom Unije.

(10) Nič v tej direktivi ne bi smelo preprečiti državi članici, da bi enake ali podobne določbe uporabljala za organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem zunaj Unije, ki pa poslujejo v tej državi članici.

(11) Nič v tej direktivi ne bi smelo preprečiti organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, da v skladu s pravili o konkurenci, določenimi v členih 101 in 102 PDEU, skle­ pajo sporazume o zastopanju z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic na področju upravljanja pravic, da bi olajšale, izboljšale in poenostavile postopke za izdajanje licenc uporabnikom, tudi za izdajanje enotnih računov, pod enakimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji ter ponudile večozemeljske licence tudi na področjih, ki niso navedena v naslovu III te dire­ ktive.

(12) Ta direktiva se uporablja za vse organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic, razen naslova III, ki se upora­ blja le za tiste organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki upravljajo pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo na večozemeljski osnovi, vendar ne bi smela posegati v določbe držav članic v zvezi z upra­ vljanjem pravic, kot je individualno upravljanje, razširjeni učinki sporazuma med reprezentativno organizacijo za kolektivno upravljanje pravic in uporabnikom, to je razširjene kolektivne licence, obvezno kolektivno upra­ vljanje pravic in pravne domneve za zastopanje ali prenos pravic na organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(13) Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da z zakonom, predpisom ali drugim specifičnim zadevnim mehanizmom določijo pravično nadomestilo imetnikom pravic za izjeme ali omejitve pravice do reproduciranja iz Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) in plačilo imetnikom pravic za odstopanja od izključne pravice glede javnega posojanja iz Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki se uporablja na njihovem ozemlju, ter pogoje za njihovo zbiranje.

(14) Ta direktiva od organizacij za kolektivno upravljanje pravic ne zahteva, da privzamejo specifično pravno obliko. Te organizacije v praksi poslujejo v različnih pravnih oblikah, kot so združenja, kooperative ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih imajo pod nadzorom ali v lasti imetniki avtorske in sorodnih pravic ali subjekti, ki zastopajo takšne imetnike pravic. V nekaterih izjemnih primerih pa zaradi pravne oblike organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic element lastništva ali nadzora ni prisoten. Takšne so recimo fundacije, ki nimajo član­ stva. Vseeno bi se morale določbe te direktive uporabljati tudi za te organizacije. Podobno bi države članice morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi se preprečilo izogi­ banje obveznostim iz te direktive z izbiro druge pravne oblike. Priznati bi bilo treba, da so lahko subjekti, ki

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/73

(1) Priporočilo Komisije 2005/737/ES z dne 18. maja 2005 o kole­ ktivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve (UL L 276, 21.10.2005, str. 54).

(2) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(3) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28).

zastopajo imetnike pravic, in ki so člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, tudi druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, združenja imetnikov pravic, zveze ali druge organizacije.

(15) Imetnikom pravic bi moralo biti na voljo, da upravljanje svojih pravic zaupajo neodvisnim subjektom za upravlja­ nje. Taki neodvisni subjekti za upravljanje so poslovni subjekti, ki se razlikujejo od organizacij za kolektivno upravljanje pravic, med drugim zato, ker jih imetniki pravic nimajo pod nadzorom ali v lasti. V kolikor pa taki neodvisni subjekti za upravljanje izvajajo enake dejavnosti kot organizacije za kolektivno upravljanje pravic, bi morali biti obvezani k dajanju določenih poda­ tkov imetnikom pravic, ki jih zastopajo, organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, uporabnikom in javnosti.

(16) Avdiovizualni producenti, glasbeni producenti in izdaja­ telji televizijskih programov podeljujejo licence za lastne pravice, v nekaterih primerih hkrati s pravicami, ki so jim jih podelili na primer izvajalci na podlagi individualno izpogajanih sporazumov, in skrbijo za lastne interese. Knjižni, glasbeni in časopisni založniki podeljujejo licence za pravice, ki so jim bile podeljene na podlagi indivi­ dualno izpogajanih sporazumov, in skrbijo za lastne inte­ rese. Zato avdiovizualnih producentov, glasbenih produ­ centov, izdajateljev televizijskih programov in založnikov ne bi smeli obravnavati kot „neodvisne subjekte za upra­ vljanje“. Tudi menedžerjev in agentov avtorjev in izvajal­ cev, ki delujejo kot posredniki in zastopajo imetnike pravic v njihovih odnosih z organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, ne bi smeli obravnavati kot „neodvisne subjekte za upravljanje“, saj ne upravljajo pravic v smislu določanja tarif, izdajanja licenc ali pobiranja denarja od uporabnikov.

(17) Organizacijam za kolektivno upravljanje pravic bi moralo biti na voljo, da za opravljanje določenih dejavnosti, kot sta izdajanje računov uporabnikom ali razdelitev pripa­ dajočih zneskov imetnikom pravic, določijo podružnice ali druge subjekte pod njihovim nadzorom. V takih primerih bi morale določbe te direktive, ki bi se upora­ bljale, če bi določeno dejavnost izvajala organizacija za kolektivno upravljanje pravic sama, veljati za dejavnosti podružnic ali drugih subjektov.

(18) Za zagotovitev, da lahko imetniki avtorske in sorodnih pravic v celoti izkoristijo vse prednosti notranjega trga, kadar se njihove pravice upravljajo kolektivno, in da se prepreči neupravičeno poseganje v njihovo svobodo do uveljavljanja pravic, je treba v statute organizacij za kole­ ktivno upravljanje pravic vključiti ustrezne varovalne ukrepe. Poleg tega organizacije za kolektivno upravljanje pravic pri zagotavljanju svojih storitev upravljanja ne bi smele neposredno ali posredno diskriminirati imetnikov pravic na podlagi njihovega državljanstva, prebivališča ali sedeža.

(19) Ob upoštevanju svobod, ustanovljenih s PDEU, bi kole­ ktivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic moralo obsegati možnost, da imetnik pravice svobodno izbere organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, ki bo upra­ vljala njegove pravice, bodisi je ta pravica priobčitev javnosti bodisi pravica reproduciranja, ali pa kategorije pravic, povezane z obliko izkoriščanja, kot so radiodi­ fuzno oddajanje, filmsko predvajanje ali razmnoževanje za spletno distribucijo, vendar pod pogojem, da organi­ zacija za kolektivno upravljanje pravic, ki jo želi izbrati imetnik pravice, že upravlja takšne pravice ali kategorije pravic.

Pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bi morala določiti skupščina članov te organizacije, če te pravice niso določene že v njenem statutu ali predpisane v pravu. Pomembno je, da so pravice in kategorije pravic določene na način, ki ohranja ravnovesje med svobodo imetnikov pravic, da razpolagajo s svojimi deli in drugimi vsebinami, ter sposobnostjo organizacije, da pravice upravlja učinkovito, ob upoštevanju zlasti vrste pravic, ki jih upravlja, in ustvarjalnega sektorja, v katerem deluje. Imetnikom pravic bi moralo biti ob ustreznem upošte­ vanju tega ravnovesja omogočeno, da enostavno umak­ nejo takšne pravice ali kategorije pravic iz organizacije za kolektivno upravljanje pravic in te pravice upravljati indi­ vidualno ter za vse pravice ali kategorije pravic ali njihov del pooblastijo drugo organizacijo za kolektivno upra­ vljanje pravic ali subjekt ali upravljanje nanj prenesejo, ne glede na državo članico državljanstva, prebivališča oziroma sedeža ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic, drugega subjekta ali imetnika pravic. Kadar država članica v skladu s pravom Unije in mednarodnimi obvez­ nostmi Unije in njenih držav članic določi obvezno kole­ ktivno upravljanje pravic, je izbira imetnikov pravic omejena na druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

Zato bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki upravljajo različne vrste del ali vsebine, kot so literarna, glasbena ali fotografska dela, imetnikom pravic tudi omogočiti to prilagodljivost v zvezi z upra­ vljanjem različnih vrst del ali druge vsebine. Kar zadeva nekomercialno uporabo, bi morale države članice dolo­ čiti, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic sprejmejo potrebne korake, da lahko njihovi imetniki pravic uveljavljajo pravico do podeljevanja licenc za takšno uporabo. Taki koraki bi morali med drugim vklju­ čevati sklep organizacije za kolektivno upravljanje pravic o pogojih za uveljavljanje te pravice ter zagotavljanje informacij njihovim članom o teh pogojih. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale imetnike

SLL 84/74 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

pravic obvestiti o tej možnosti izbire in jim omogočiti, da pravice, povezane s to izbiro, čim bolj enostavno uveljavljajo. Imetniki pravic, ki so že pooblastili organi­ zacijo za kolektivno uveljavljanje pravic, se lahko obve­ stijo prek spletišča organizacije. Zahteva v pooblastilu, da imetniki pravic soglašajo z upravljanjem vsake pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, imet­ nikom pravic ne bi smela preprečevati, da predlagane naknadne spremembe tega pooblastila sprejmejo s tihim soglasjem v skladu z zahtevami, določenimi v nacio­ nalnem pravu. Ta direktiva ne izključuje niti pogodbenih določb, v skladu s katerimi ima prekinitev ali umik imet­ nikov pravic takojšen učinek na licence, podeljene pred takšno prekinitvijo ali umikom, niti pogodbenih določb, v skladu s katerimi takšne licence ostanejo nespreme­ njene za določeno obdobje po takšni prekinitvi ali umiku, samih po sebi. Takšne določbe pa ne bi smele ovirati uporabe te direktive v celoti. Ta direktiva ne bi smela posegati v možnosti imetnikov pravic, da svoje pravice upravljajo individualno, tudi v primeru nekomer­ cialne uporabe.

(20) Članstvo v organizacijah za kolektivno upravljanje pravic bi moralo temeljiti na objektivnih, preglednih in nedi­ skriminatornih merilih, tudi v zvezi z založniki, ki so na podlagi sporazuma o izkoriščanju pravic upravičeni do deleža prihodkov iz pravic, ki jih upravljajo organiza­ cije za kolektivno upravljanje pravic, in do izterjave teh prihodkov od organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Ta merila ne bi smela obvezati organizacij za kolektivno upravljanje pravic k sprejemanju članov, če upravljanje njihovih pravic, kategorij pravic ali vrst del ali druge vsebine ne spada med njihove dejavnosti. Evidence, ki jih vodi organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic, bi morala omogočiti, da se identificira in locira člane in imetnike pravic, katerih pravice organiza­ cija zastopa na podlagi pooblastil teh imetnikov pravic.

(21) Da bi varovali tiste imetnike pravic, katerih pravice nepo­ sredno zastopa organizacija za kolektivno upravljanje pravic, vendar ne izpolnjujejo zahtev za članstvo, je primerno zahtevati, da se nekatere določbe te direktive, ki se uporabljajo za člane, uporabljajo tudi za takšne imetnike pravic. Države članice bi morale imeti možnost, da takšnim imetnikom pravic dodelijo tudi pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(22) Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale delovati v najboljšem kolektivnem interesu imetnikov

pravic, ki jih zastopajo. Zato je pomembno, da se zago­ tovijo sistemi, ki članom organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic omogočajo uveljavljanje pravic na podlagi njihovega članstva, in sicer prek sodelovanja pri postopku odločanja organizacije. Nekatere organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic imajo različne članske katego­ rije, ki lahko predstavljajo različne vrste imetnikov pravic, kot so producenti in izvajalci. Zastopanost teh različnih kategorij članov v postopku sprejemanja odločitev bi morala biti poštena in uravnotežena. Pravila o skupščini članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic bi bila manj učinkovita, če ne bi bilo določb o tem, kako bi morala skupščina potekati. Zato je treba zagotoviti, da se skupščina sklicuje redno in vsaj enkrat letno ter da najpo­ membnejše odločitve organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic sprejema skupščina.

(23) Vsem članom organizacij za kolektivno upravljanje pravic bi bilo treba omogočiti sodelovanje in glasovanje na skupščini članov. Uveljavljanje teh pravic bi moralo biti predmet samo poštenih in sorazmernih omejitev. V neka­ terih izjemnih primerih so organizacije za kolektivno upravljanje pravic pravno ustanovljene v obliki fundacije in zato nimajo članov. V takšnih primerih pooblastilo skupščine članov izvaja organ, ki mu je zaupana nadzorna funkcija. Kadar imajo organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic subjekte, ki predstavljajo imet­ nike pravic kot njihove člane, kar se lahko zgodi, kadar je organizacija za kolektivno upravljanje pravic družba z omejeno odgovornostjo, njeni člani pa so združenja imetnikov pravic, bi se lahko države članice odločile, da nekatere ali vse pristojnosti skupščine članov izvaja skupščina teh imetnikov pravic. Skupščina članov bi morala imeti vsaj pooblastilo za opredelitev dejavnosti upravljanja, zlasti glede tega, kako organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic uporablja prihodke iz naslova pravic. To pa ne bi smelo vplivati na možnost držav članic, da določijo strožja pravila za npr. naložbe, zdru­ žitve ali najem posojil, vključno s prepovedjo katere koli od teh transakcij. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale spodbujati aktivno sodelovanje svojih članov na skupščini. Treba bi bilo olajšati uveljavljanje glasovalnih pravic tako za člane, ki se udeležijo skup­ ščine, kot tudi za člane, ki se je ne. Članom bi moralo biti omogočeno, da poleg uveljavljanja svojih pravic z elektronskimi sredstvi na skupščini članov sodelujejo in glasujejo prek pooblaščenca. V primerih navzkrižja inte­ resov bi bilo treba glasovanje prek pooblaščenca omejiti, obenem pa bi morale države članice določiti omejitve glede pooblaščencev le, če to ne vpliva na primerno in uspešno sodelovanje članov pri sprejemanju odločitev. Imenovanje pooblaščencev zlasti prispeva k primernemu in uspešnemu sodelovanju članov pri sprejemanju odlo­ čitev in imetnikom pravic omogoča dejansko izbiro orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic ne glede na to, v kateri državi članici ima organizacija sedež.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/75

(24) Članom bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri stalnem spremljanju upravljanja organizacij za kolektivno upra­ vljanje pravic. V ta namen bi morale te organizacije imeti nadzorno funkcijo, ki ustreza njihovi organizacijski strukturi, in bi morale članom omogočiti zastopanost v organu, ki opravlja to funkcijo. Nadzorno funkcijo lahko glede na organizacijsko strukturo organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic izvaja ločen organ, kot je nadzorni svet, ali pa nekateri ali vsi direktorji v upravnem odboru, ki ne upravljajo poslovanja organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic. Zahteva po pošteni in uravno­ teženi zastopanosti članov ne bi smela preprečevati orga­ nizacijam za kolektivno upravljanje pravic, da izvolijo tretje osebe za opravljanje nadzorne funkcije, vključno z osebami s primernim strokovnim znanjem in imetniki pravic, ki ne izpolnjujejo zahtev za članstvo ali v orga­ nizaciji niso zastopani neposredno, temveč preko subjekta, ki je član organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(25) Za zagotovitev preudarnega upravljanja mora biti vodstvo organizacije za kolektivno upravljanje pravic neodvisno. Vodilni delavci, ki so bodisi izvoljeni kot direktorji bodisi najeti oziroma zaposleni v organizaciji na podlagi pogodbe, bi morali pred zaposlitvijo in kasneje vsako leto prijaviti morebitna navzkrižja njihovih interesov in interesov imetnikov pravic, ki jih predstavlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic. Takšne letne izjave bi morale pripraviti tudi osebe, ki izvajajo nadzorno funkcijo. Države članice bi morale imeti možnost, da od organizacije za kolektivno upravljanje pravic zahtevajo, da te izjave dajo na voljo javnosti ali jih posredujejo javnim organom.

(26) Organizacije za kolektivno upravljanje pravic zbirajo, upravljajo in razdeljujejo prihodek iz naslova izkoriščanja pravic, za katere so jih pooblastili imetniki pravic. Do tega prihodka so končno upravičeni imetniki pravic, ki imajo lahko neposredno pravno razmerje z organizacijo ali ki jih lahko zastopa subjekt, ki je član organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali ki so zastopani prek sporazuma o zastopstvu. Zato je pomembno, da organi­ zacija za kolektivno upravljanje pravic zelo skrbno pobira, upravlja in razdeljuje ta prihodek. Točna razpo­ reditev je mogoča le, kadar organizacije za kolektivno upravljanje pravic vodijo ustrezne evidence o članstvu, licencah in uporabi del ter druge vsebine. Ustrezne podatke, ki so potrebni za učinkovito kolektivno upra­ vljanje pravic, bi morali zagotoviti tudi imetniki pravic in uporabniki, preverjale pa bi jih organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(27) Pobrane zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic, bi bilo treba na računih hraniti ločeno od vseh lastnih sredstev, ki jih ima morebiti organizacija. Brez vpliva na možnost držav članic, da določijo strožja pravila za naložbe, vključno s prepovedjo usmerjanja prihodkov iz pravic v naložbe, bi bilo treba naložbe prihodkov iz

pravic izvesti v skladu s splošno naložbeno politiko in politiko obvladovanja tveganj organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Za ohranitev visoke ravni varstva pravic imetnikov pravic in zagotovitev, da se vsi prihodki, ki lahko izhajajo iz izkoriščanja takih pravic, zagotovijo v njihovo korist, bi bilo treba naložbe orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic upravljati v skladu z merili, ki jo zavezujejo k preudarnemu ravnanju in hkrati omogočajo njeno odločanje o najvarnejši in najučinkovitejši naložbeni politiki. To bi moralo omogo­ čiti, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic izbere razporeditev sredstev, ki ustreza natančni obliki in trajanju kakršne koli izpostavljenosti tveganju katerih koli naloženih prihodkov iz pravic in ne posega neupra­ vičeno v katere koli prihodke iz pravic, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

(28) Ker so imetniki pravic upravičeni do nadomestila za izkoriščanje njihovih pravic, provizije za upravljanje ne smejo preseči utemeljenih provizij za upravljanje pravic, o vsakem odbitku, razen provizij za upravljanje, na primer odbitek za socialne, kulturne ali izobraževalne namene, pa bi morali odločati člani organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale v odnosu do imetnikov pravic delovati pregledno glede na pravila, ki urejajo take odbitke. Enake zahteve bi morale veljati za vsako odločitev, da se bodo prihodki iz pravic uporabili za kolektivno razdeljevanje, kot so štipendije. Imetniki pravic bi morali imeti nediskriminatorni dostop do vseh socialnih, kulturnih ali izobraževalnih storitev, ki se financirajo s takimi odbitki. Ta direktiva ne bi smela vplivati na odbitke v skladu z nacionalnim pravom, kot so odbitki za nudenje socialnih storitev imetnikom pravic s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, glede kakršnih koli vidikov, ki jih ta direktiva ne ureja, če so ti odbitki v skladu s pravom Unije.

(29) Razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic oziroma posamezne kategorije imetnikov pravic, bi bilo treba izvesti hitro in v skladu s splošno politiko o razdelitvi sredstev zadevne organiza­ cije za kolektivno upravljanje pravic, tudi če to izvaja drug subjekt, ki zastopa imetnike pravic. Samo objektivni razlogi, na katere organizacija za kolektivno upravljanje pravic nima vpliva, lahko upravičijo zamudo pri razde­ ljevanju in plačilu zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Zato okoliščine, kot je naložba prihodkov iz pravic brez možnosti predčasnega dviga sredstev ne bi smeli biti upravičeni razlogi za takšno zamudo. Primerno je državam članicam prepustiti odlo­ čitve o pravilih za pravočasno razdeljevanje in učinkovito iskanje ter identifikacijo imetnikov pravic, če obstajajo takšni objektivni razlogi. Poleg tega je treba od organi­ zacij za kolektivno upravljanje pravic za zagotovitev ustrezne in učinkovite razdelitve zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, brez poseganja v možnost držav članic, da določijo strožja pravila, zahtevati, da sprejmejo skrbne in razumne ukrepe v dobri veri, s kate­ rimi se identificirajo in locirajo ustrezni imetniki pravic.

SLL 84/76 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

Primerno je tudi, da bi člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic, kolikor je to mogoče, v skladu z nacionalnim pravom, odločili o uporabi kakršnih koli zneskov, ki jih ni mogoče razdeliti v primerih, ko imet­ nikov pravic, ki so upravičeni do teh zneskov, ni mogoče identificirati ali locirati.

(30) Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi lahko upravljale pravice in pobirale prihodke iz naslova njiho­ vega izkoriščanja na podlagi sporazumov o zastopanju z drugimi organizacijami. Organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic zaradi varstva pravic članov drugih kole­ ktivnih organizacij za upravljanje pravic ne bi smela razlikovati med pravicami, ki jih upravlja na podlagi sporazumov o zastopanju, in pravicami, ki jih upravlja neposredno v imenu svojih imetnikov pravic. Prav tako se organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ne bi smeli dovoliti odbitki od prihodkov iz pravic pobranih v imenu druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razen provizij za upravljanje, brez izrecnega soglasja te druge organizacije. Primerno je od organizacij za kolektivno upravljanje pravic tudi zahtevati, da izva­ jajo razdeljevanje in plačilo zneskov drugim organiza­ cijam na podlagi takšnih sporazumov o zastopanju isto­ časno z razdeljevanjem in plačilom zneskov svojim lastnim članom in imetnikom pravic nečlanom, ki jih zastopajo. Poleg tega bi bilo treba zahtevati od organiza­ cije prejemnice, da tudi sama nemudoma razdeli zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic, ki jih zastopa.

(31) Pošteni in nediskriminatorni poslovni pogoji licenciranja so zlasti pomembni za zagotovitev, da lahko uporabniki pridobijo licence za dela in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ter da imet­ niki pravic prejmejo ustrezno nadomestilo. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki bi zato morali pogajanja v zvezi z licenciranjem voditi v dobri veri in uporabljati tarife, ki bi morale biti določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril. Primerno je zahtevati, da je višina licenčnin ali nadome­ stil, ki jih določijo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razumna, med drugim glede na ekonomsko vred­ nost uporabe pravic v danih okoliščinah. Končno bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic brez nepotrebnega odlašanja odgovoriti na zahteve uporabnikov za pridobitev licenc.

(32) V digitalnem okolju morajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic svoj repertoar redno licencirati za popolnoma nove oblike izkoriščanja in poslovne modele. V takšnih primerih in za zagotovitev okolja, ki omogoča razvoj takšnih licenc, brez poseganja v uporabo pravil konkurenčnega prava, bi bila potrebna prilagodljivost organizacij za kolektivno upravljanje pravic, da lahko

čim hitreje zagotovijo individualizirane licence za inova­ tivne spletne storitve brez tveganja, da bi pogoji za te licence lahko pomenili precedens za določanje pogojev za druge licence.

(33) Da bi zagotovili, da lahko organizacije za kolektivno upravljanje pravic izpolnijo obveznosti iz te direktive, bi morali uporabniki tem organizacijam dati na voljo ustrezne podatke o uporabi pravic, ki jih zastopajo orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic. Ta obveznost ne bi smela veljati za fizične osebe, ki delujejo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, za katere potemtakem ne velja opredelitev uporabnika, kot je določena v tej direktivi. Poleg tega bi bilo treba informacije, ki jih potrebujejo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, omejiti na razumne, potrebne in dosegljive uporabnikom, da bi takim organi­ zacijam omogočili opravljanje njihovih nalog, upošte­ vajoč posebni položaj malih in srednjih podjetij. To obveznost bi lahko vključili v sporazum med organiza­ cijo za kolektivno upravljanje pravic in uporabnikom; taka vključitev ne izključuje pravic do informacij, ki so določene z nacionalnim pravom. Za zagotavljanje infor­ macij s strani uporabnikov bi morali veljati roki, ki orga­ nizacijam za kolektivno upravljanje pravic omogočajo upoštevanje rokov za razdeljevanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Ta direktiva ne bi smela posegati v možnost držav članic, da zahtevajo, da orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na svojem ozemlju izdajajo skupne račune.

(34) Za okrepitev zaupanja imetnikov pravic, uporabnikov in drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic v storitve upravljanja pravic, ki jih zagotavljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, bi morala vsaka organi­ zacija za kolektivno upravljanje pravic izpolnjevati posebne zahteve glede preglednosti. Vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic ali njen član, ki je subjekt, odgovoren za razdeljevanje ali plačilo zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, bi zato moral posameznim imetnikom pravic vsaj enkrat letno zagoto­ viti določene informacije, kot na primer zneske, ki se jim razdelijo ali plačajo, in odbitke. Prav zato bi bilo treba od organizacij za kolektivno upravljanje pravic zahtevati, da drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, katerih pravice upravljajo na podlagi sporazumov o zastopanju, zagotovijo zadostne informacije, vključno s finančnimi informacijami.

(35) Za zagotovitev, da imajo imetniki pravic, druge organi­ zacije za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki dostop do informacij o obsegu dejavnosti organizacije in o delih ali drugi vsebini, ki jo zastopa, bi morala organizacija za kolektivno upravljanje pravic v odgovor na ustrezno utemeljeno zahtevo zagotoviti tudi tovrstne informacije. Odločanje o tem, če in v kakšni meri se lahko za izvajanje te storitve zaračuna razumno provi­ zijo, bi bilo treba prepustiti nacionalnemu pravu. Vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic bi morala tudi objaviti podatke o svoji strukturi in načinu izvajanja

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/77

svojih dejavnosti, vključno predvsem s svojimi statuti in splošno politiko glede provizij za upravljanje, odbitkov in tarif.

(36) Za zagotovitev, da lahko imetniki pravic spremljajo in primerjajo zadevno delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic, bi morale take organizacije objavljati letno poročilo o preglednosti, ki vsebuje primerljive revi­ dirane finančne informacije o njihovih dejavnostih. Orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale kot del letnega poročila o preglednosti objaviti tudi posebno letno poročilo o uporabi zneskov, namenjenih za socialne, kulturne in izobraževalne storitve. Ta direktiva ne bi smela preprečiti organizaciji za kolektivno upra­ vljanje pravic, da objavi informacije, ki jih zahteva letno poročilo o preglednosti, v enem samem doku­ mentu, recimo kot del svojih letnih računovodskih izka­ zov, ali v ločenih poročilih.

(37) Ponudniki spletnih storitev, pri katerih se uporabljajo glasbena dela, kot so glasbene storitve, ki potrošnikom omogočajo prenos ali pretočno predvajanje glasbe, in tudi druge storitve, ki zagotavljajo dostop do filmov ali iger, pri katerih je glasba pomemben element, morajo najprej pridobiti pravico do uporabe takih del. V skladu z Direktivo 2001/29/ES se za vsako pravico pri spletnem izkoriščanju glasbenih del zahteva pridobitev licence. Kar zadeva avtorje, so te pravice izključna pravica do repro­ duciranja in izključna pravica do priobčitve glasbenih del javnosti, ki vključuje pravico do dajanja na voljo javnosti. Te pravice lahko upravljajo posamezni imetniki pravic, kot so avtorji ali glasbeni založniki, ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki imetnikom pravic zago­ tavljajo storitve kolektivnega upravljanja. Različne orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic lahko upravljajo pravici avtorjev do reproduciranja in do priobčitve javno­ sti. Poleg tega ima lahko v nekaterih primerih pravice za isto delo več imetnikov pravic, ki lahko za izdajanje licenc za svoj delež pravic za zadevno delo pooblastijo različne organizacije. Vsak uporabnik, ki želi zagotavljati spletno storitev, pri kateri potrošnikom ponuja širok izbor glasbenih del, bi moral združiti pravice za dela različnih imetnikov pravic in organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

(38) Čeprav internet ne pozna meja, je spletni trg za glasbene storitve v Uniji še vedno razdrobljen, digitalni enotni trg pa še ni popolnoma vzpostavljen. Zapletenost in zahtev­ nost, povezani s kolektivnim upravljanjem pravic v Evropi, sta v več primerih povzročili razdrobljenost evropskega digitalnega trga za spletne glasbene storitve.

To stanje je v popolnem nasprotju s hitro naraščajočim povpraševanjem s strani potrošnikov po dostopu do digi­ talne vsebine in povezanih inovativnih storitvah, vključno preko nacionalnih meja.

(39) V Priporočilu 2005/737/ES se je spodbujalo novo regu­ lativno okolje, ki bolj ustreza upravljanju avtorske in sorodnih pravic na ravni Unije za zagotavljanje zakonitih spletnih glasbenih storitev. Priznalo se je, da v času splet­ nega izkoriščanja glasbenih del komercialni uporabniki potrebujejo politiko izdajanja licenc, ki ustreza splošni razširjenosti spletnega okolja in se uporablja za več ozemelj. Vendar priporočilo ni zadostovalo za spodbu­ ditev razširjenega večozemeljskega licenciranja za spletne pravice za glasbena dela ali za obravnavo posebnih potreb večozemeljskega licenciranja.

(40) V spletnem glasbenem sektorju, v katerem kolektivno upravljanje pravic avtorjev na ozemeljski ravni ostaja norma, je bistveno, da se v vse bolj čezmejnem okviru ustvarijo pogoji za najučinkovitejše prakse licenciranja organizacij za kolektivno upravljanje pravic. Zato je ustrezno, da se zagotovi vrsta pravil, ki določajo osnovne pogoje za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja za pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo, ključno z besedili pesmi, s strani organizacij za kole­ ktivno upravljanje pravic. Enaka pravila bi morala veljati za takšno licenciranje vseh glasbenih del, vključno z glas­ benimi deli, vključenimi v avdiovizualna dela. Vendar spletne storitve, ki omogočajo le dostop do glasbenih del v obliki grafične izdaje glasbenega dela, ne bi smele biti zajete. Določbe te direktive bi morale zagotoviti potrebno minimalno kakovost čezmejnih storitev, ki jih opravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, zlasti kar zadeva preglednost zastopanega repertoarja in natančnost finančnih tokov, povezanih z uporabo pravic. Oblikovati bi morale tudi okvir za lažje prostovoljno združevanje glasbenega repertoarja in pravic, s tem pa zmanjšanje števila licenc, ki jih uporabnik potrebuje za izvajanje večozemeljske storitve, ki vključujejo več reper­ toarjev. Te določbe bi morale organizaciji za kolektivno upravljanje pravic omogočiti, da drugo organizacijo zaprosi za zastopanje njenega repertoarja na večoze­ meljski osnovi, če sama ne more ali ne želi izpolniti zahtev. Zaprošena organizacija bi morala imeti obvez­ nost, da sprejme pooblastilo organizacije prosilke, pod pogojem, da že združuje repertoarje in ponuja ali izdaja večozemeljske licence. Razvoj zakonitih spletnih glas­ benih storitev v Uniji bi moral prispevati tudi k boju proti spletnim kršitvam avtorske pravice.

SLL 84/78 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

(41) Razpoložljivost točnih in celovitih informacij o glasbenih delih, imetnikih pravic in pravicah, za zastopanje katerih je posamezna organizacija za kolektivno upravljanje pravic pooblaščena na zadevnem ozemlju, je zlasti pomembna za učinkovit in pregleden postopek licencira­ nja, nadaljnjo obdelavo poročil o uporabnikih in s tem povezanega izdajanja računov ponudnikom storitev ter razporeditev zneskov upravičencem. Zato bi morale biti organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence za glasbena dela, sposobne takšne podrobne podatke obdelati hitro in natančno. To zahteva uporabo zbirk podatkov o lastništvu pravic, licenciranih na večozemeljski osnovi, ki vsebuje podatke, ki omogo­ čajo identifikacijo del, pravic, imetnikov pravic, za zasto­ panje katerih je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, in ozemelj, ki jih zajema pooblastilo. Vse spremembe teh informacij bi bilo treba upoštevati brez nepotrebnega odlašanja, zbirke podatkov pa bi bilo treba nenehno posodabljati. Te zbirke podatkov bi morale prispevati tudi k povezovanju informacij o delih z informacijami o fonogramih ali morebitnih drugih posnetkih, v katerih je bilo delo uporabljeno. Pomembno je tudi, da se potencialnim uporabnikom in imetnikom pravic ter organizacijam za kolektivno upravljanje pravic zagotovi dostop do informacij, ki jih potrebujejo za iden­ tifikacijo repertoarja, ki ga te organizacije zastopajo. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi lahko sprejele ukrepe za zaščito verodostojnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo ali varstvo poslovno občutljivih informacij.

(42) Za zagotovitev čim večje točnosti podatkov o glasbenem repertoarju, ki jih obdelujejo, bi bilo treba od organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večoze­ meljske licence za glasbena dela, zahtevati, da svoje zbirke podatkov po potrebi stalno in brez odlašanja posodabljajo. Vzpostaviti bi morale enostavno dostopne postopke, da bi jih lahko ponudniki spletnih storitev ter imetniki pravic in druge organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic obveščali o morebitnih netočnostih, ki bi jih zbirke podatkov organizacij lahko vsebovale v zvezi z deli v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, vključno s pravicami – delno ali v celoti – in ozemlji, za katere so pooblastili zadevno organizacijo za kolektivno upra­ vljanje pravic, vendar brez ogrožanja verodostojnosti in celovitosti podatkov, s katerimi razpolaga organizacija za kolektivno upravljanje pravic. Ker Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) vsakemu posamez­ niku, na katerega se osebni podatki nanašajo, zagotavlja pravico do popravkov, izbrisa ali blokiranja netočnih ali nepopolnih podatkov, bi morala tudi ta direktiva zago­ toviti, da se brez nepotrebnega odlašanja popravijo netočne informacije o imetnikih pravic ali drugih orga­ nizacijah za kolektivno upravljanje pravic v primeru večozemeljskih licenc. Prav tako bi morale imeti organi­ zacije za kolektivno upravljanje pravic možnosti, da elek­ tronsko obdelajo registracijo del in pooblastila za upra­ vljanje pravic. Ker je avtomatizacija informacij

pomembna za hitro in učinkovito obdelavo podatkov, bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic omogočiti uporabo elektronskih sredstev za strukturirano sporočanje teh informacij s strani imetnikov pravic. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale v največji možni meri zagotoviti, da takšna elektronska sredstva upoštevajo ustrezne prostovoljne industrijske standarde ali prakse, razvite na mednarodni ravni ali ravni Unije.

(43) Industrijski standardi za uporabo na glasbenem področju, poročanje o prodaji in izdajanje računov so bistveni za učinkovitejšo izmenjavo podatkov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki. Pri sprem­ ljanju uporabe licenc bi bilo treba spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov. Za zagotovitev, da se s to večjo učinkovitostjo dosežeta hitrejše finančno obravnavanje in s tem hitrejša zagotovitev plačil imetnikom pravic, organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic ne bi smele odlašati pri izda­ janju računov ponudnikom storitev in razdeljevanju zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Da bi bila ta zahteva učinkovita, morajo uporabniki organi­ zacijam za kolektivno upravljanje pravic zagotoviti točna in pravočasna poročila o uporabi del. Od organizacij za kolektivno upravljanje pravic se ne bi smelo zahtevati, da sprejemajo poročila uporabnikov v lastniških formatih, kadar so na voljo industrijski standardi v splošni uporabi. Organizacijam za kolektivno upravljanje pravic ne bi smeli preprečiti oddajanja storitev v zvezi z izdajanjem večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela, v zunanje izvajanje. Souporaba ali združevanje zmoglji­ vosti zalednega poslovanja bi moralo organizacijam za kolektivno upravljanje pravic pomagati izboljšati storitve upravljanja in racionalizirati naložbe v orodja za upra­ vljanje podatkov.

(44) Z združevanjem različnih glasbenih repertoarjev za namene večozemeljskega licenciranja se pospešuje postopek licenciranja, pri čemer se z zagotavljanjem dostopa do vseh repertoarjev trgu za večozemeljsko licenciranje krepi kulturna raznolikost in prispeva k zmanjšanju števila transakcij, ki jih mora izvesti spletni ponudnik storitev, da lahko ponudi storitve. To združe­ vanje repertoarjev bi moralo pospešiti razvoj novih sple­ tnih storitev in tudi omogočiti zmanjšanje stroškov tran­ sakcij, ki se prenesejo na potrošnike. Zato bi bilo treba organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki večoze­ meljskih licenc za svoj glasbeni repertoar ne želijo ali ne morejo izdajati neposredno, spodbujati, naj za upravljanje svojega repertoarja na nediskriminatorni osnovi prosto­ voljno pooblastijo druge organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic. Izključnost sporazumov o večozemeljskih licencah bi omejevala izbiro uporabnikom, ki želijo

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/79

(1) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

pridobiti večozemeljske licence, in tudi izbiro organiza­ cijam za kolektivno upravljanje pravic, ki želijo upora­ bljati storitve upravljanja svojega repertoarja na več ozemljih. Zato bi bilo treba vse sporazume o zastopanju med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja skleniti na neizključni podlagi.

(45) Za člane organizacij za kolektivno upravljanje pravic je zlasti pomembna preglednost pogojev, pod katerimi organizacije za kolektivno upravljanje pravic upravljajo spletne pravice. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi zato morale svojim članom zagotoviti zadostne informacije o glavnih pogojih vsakršnega sporazuma, s katerim katero koli drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic pooblaščajo za zastopanje spletnih glasbenih pravic teh članov za namene večozemeljskega licenciranja.

(46) Prav tako je pomembno, da se od vseh drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki ponujajo ali izdajajo večozemeljske licence, zahteva, da sprejmejo zastopanje repertoarja katere koli druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki sama neposredno tega ne izvaja. Za zagotovitev, da ta zahteva ni nesorazmerna in da ne presega tistega, kar je potrebno, bi morala zahteva, da zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejme zastopanje, veljati le, če je prošnja omejena na spletno pravico ali kategorije spletnih pravic, ki jih sama zastopa. Poleg tega bi morala ta zahteva veljati le za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki združu­ jejo repertoar, in ne bi smela biti razširjena na organiza­ cije za kolektivno upravljanje pravic, ki večozemeljske licence zagotavljajo le za svoj repertoar. Prav tako ne bi smela veljati za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki le združujejo pravice za ista dela, da lahko glede takšnih del licence izdajajo skupno za pravico do reproduciranja in pravico do priobčitve javnosti. Za varstvo interesov imetnikov pravic organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic, ki je pooblastiteljica, in za zagotovitev, da lahko manjši in manj znani repertoarji v državah članicah dostopajo na notranji trg pod enako­ pravnimi pogoji, je pomembno, da se repertoar organi­ zacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je pooblastite­ ljica, upravlja pod enakimi pogoji kot repertoar pooblaš­ čene organizacije za kolektivno upravljanje pravic in da je vključen v ponudbe, ki jih pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic naslovi na ponudnike sple­ tnih storitev. Provizija za upravljanje, ki jo zaračuna pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bi morala tej organizaciji omogočiti povrnitev sredstev za potrebne in razumne naložbe. Noben spora­ zum, s katerim organizacija za kolektivno upravljanje pravic drugo organizacijo ali organizacije pooblašča za izdajanje večozemeljskih licenc za lasten glasbeni reper­ toar za spletno uporabo, prvi organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ne bi smel preprečevati, da še naprej izdaja licence, ki so omejene na ozemlje države članice, v kateri ima navedena organizacija sedež, za lasten reper­ toar in kateri koli drug repertoar, za zastopanje katerega je pooblaščena na tem ozemlju.

(47) Cilji in učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic

bi bili pomembno ogroženi, če imetniki pravic ne bi mogli uveljavljati takšnih pravic glede večozemeljskih licenc, kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki so jo pooblastili za svoje pravice, ni izdajala ali ponujala večozemeljskih licenc ali ni želela za to pooblastiti druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Zato bi bilo v takšnih okoliščinah pomembno, da lahko imetniki pravic uveljavljajo pravico, da sami ali prek druge stranke ali strank izdajajo večozemeljske licence, za katere zaprošajo ponudniki spletnih storitev, tako da iz prvotne organizacije za kolektivno upravljanje pravic umaknejo svoje pravice v meri, ki je potrebna za večozemeljsko licenciranje za spletno uporabo, vendar te iste pravice ohranijo v prvotni organizaciji za kolektivno upravljanje pravic za namene enoozemeljskega licencira­ nja.

(48) RTV organizacije licenco za lastna oddajanja televizijskih in radijskih programov, ki vključujejo glasbena dela, običajno pridobijo pri lokalni organizaciji za kolektivno upravljanje pravic. Ta licenca je pogosto omejena na dejavnosti razširjanja televizijskih in radijskih programov. Licenca za spletne pravice za glasbena dela bi bila potrebna za omogočanje dostopa do takšnih televizijskih in radijskih programov prek spleta. Za lažje izdajanje licenc za spletne pravice za glasbena dela za namene istočasnega prenosa in prenosa z zamikom zadevnih tele­ vizijskih in radijskih programov na spletu je treba dolo­ čiti odstopanje od pravil, ki bi sicer veljala za večoze­ meljsko licenciranje spletnih pravic za glasbena dela. Takšno odstopanje bi bilo treba omejiti na tisto, kar je potrebno, da se omogoči dostop do televizijskih ali radij­ skih programov prek spleta, in na material, ki je jasno in podrejeno povezan s prvotnim oddajanjem, produci­ ranim za namene, kot je dopolnjevanje, predogled ali pregled zadevnega televizijskega ali radijskega programa. To odstopanje ne bi smelo povzročiti izkrivljanja konku­ rence z drugimi storitvami, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do posameznih glasbenih ali avdiovizualnih del prek spleta, ali omejevalnih ravnanj, kot je razdelitev trga ali potrošnikov, kar bi bilo v nasprotju s členom 101 ali 102 PDEU.

(49) Zagotoviti je treba učinkovito izvrševanje določb nacio­ nalnega prava, sprejetih na podlagi te direktive. Organi­ zacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale svojim članom zagotoviti posebne postopke za obravnavanje pritožb. Ti postopki bi morali biti na voljo tudi drugim imetnikom pravic, ki jih organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic neposredno zastopa, in drugim organiza­ cijam za kolektivno upravljanje pravic, v imenu katerih organizacija za kolektivno upravljanje pravic upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju. Poleg tega bi lahko države članice določile, da se spori med organi­ zacijami za kolektivno upravljanje pravic, njihovimi člani, imetniki pravic ali uporabniki, ki izhajajo iz uporabe te direktive, obravnavajo v hitrem, neodvisnem in nepri­ stranskem postopku za alternativno reševanje sporov. Zlasti učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela bi lahko bila manjša, če sporov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in drugimi strankami ne bi reševali hitro in učinkovito. Zato je ustrezno, da se brez pose­ ganja v pravico do sprožitve postopka pred sodiščem

SLL 84/80 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

zagotovi možnost enostavno dostopnega, učinkovitega in nepristranskega izvensodnega postopka za reševanje sporov, kot sta mediacija ali arbitraža, med organizaci­ jami za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večoze­ meljske licence, na eni strani in ponudniki spletnih glas­ benih storitev, imetniki pravic ali drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic na drugi strani. Ta dire­ ktiva ne določa podrobnosti o tem, kako organizirati takšno alternativno reševanje sporov, niti ne določa, kateri organ naj bi to izvajal, če je zagotovljena neodvis­ nost, nepristranskost in učinkovitost tega organa. Ustrezno je tudi zagotoviti, da imajo države članice neod­ visne, nepristranske in učinkovite postopke za reševanje sporov, ki jih izvajajo organi z izkušnjami in znanjem s področja prava o intelektualni lastnini ali sodišča, ki so primerna za reševanje gospodarskih sporov med organi­ zacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki glede obstoječih ali predlaganih pogojev licenciranja ter ali glede kršitev pogodb.

(50) Države članice bi morale vzpostaviti ustrezne postopke, s katerimi bo mogoče spremljati skladnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic s to direktivo. Za to dire­ ktivo ni primerno omejevati izbiro držav članic glede pristojnih organov niti glede predhodnega ali naknadnega nadzora organizacij za kolektivno upravljanje pravic, vendar bi bilo treba zagotoviti, da so taki organi sposobni učinkovito in pravočasno obravnavati vse pomisleke, ki lahko nastanejo pri izvajanju te direktive. Državam članicam ne bi smela biti naložena obveznost ustanovitve novih pristojnih organov. Poleg tega bi moralo biti možno, da člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetniki pravic, uporabniki, kolektivne organizacije za upravljanje pravic in druge zainteresirane strani pristojne organe obvestijo o dejavnostih ali razme­ rah, ki po njihovem mnenju pomenijo kršitev zakona s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic ter tudi uporabnikov. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko pristojni organi uvedejo sankcije in ukrepe v primeru neizpolnjevanja določb nacionalne zakonodaje za izvajanje te direktive. Ta direktiva ne določa podrob­ nosti o vrstah sankcij ali ukrepov, če so učinkoviti, soraz­ merni in odvračilni. Takšne sankcije ali ukrepi lahko vključujejo ukaz za razrešitev direktorjev, ki so ravnali malomarno, inšpekcijski pregled prostorov organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali umik dovoljenja za delovanje organizacije v primerih, kjer je bilo izdano takšno dovoljenje. Ta direktiva bi morala ostati nevtralna glede ureditev sistemov predhodnega izdajanja dovoljenj in nadzora nad njimi, ki obstajajo v državah članicah, vključno z zahtevo po reprezentativnosti organizacije za kolektivno upravljanje pravic, če so ti sistemi skladni s pravom Unije in če ne ovirajo uporabe te direktive v celoti.

(51) Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za večozemeljsko licenciranje bi bilo treba sprejeti posebne določbe o spremljanju njihovega izvajanja. Zato bi morali pristojni organi držav članic in Komisija med seboj sodelovati. Države članice bi si morale zajemno pomagati z izme­ njavo informacij med pristojnimi organi zavoljo lažjega nadzora organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

(52) Pomembno je, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic spoštujejo pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov vsakega imetnika pravic, člana, uporabnika in drugega posamez­ nika, katerega osebne podatke obdelujejo. Direktiva 95/46/ES ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru navedene direktive in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Imetnikom pravic bi bilo treba zagotoviti ustrezne infor­ macije o obdelavi njihovih podatkov, prejemnikih teh podatkov, časovnih omejitvah glede hrambe takšnih podatkov v kateri koli zbirki podatkov ter načinu uvelja­ vljanja pravic imetnikov pravic do dostopa, popravka ali izbrisa podatkov v skladu s Direktivo 95/46/ES. Zlasti bi bilo treba kot osebni podatek v smislu navedene direktive obravnavati edinstvene identifikatorje, s katerimi je osebo mogoče posredno identificirati.

(53) Določbe o izvršilnih ukrepih ne bi smele posegati v pristojnosti nacionalnih neodvisnih javnih organov, ki jih ustanovijo države članice v skladu s Direktivo 95/46/ES za spremljanje spoštovanja nacionalnih pred­ pisov, sprejetih za izvajanje navedene direktive.

(54) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadalj­ njem besedilu: Listina). Določbe v tej direktivi glede reše­ vanja sporov strankam ne bi smele odvzeti pravice do sprožitve postopka pred sodiščem, ki jo zagotavlja Listina.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/81

(55) Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja možnosti članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic za izvajanje nadzora nad dejavnostmi teh organizacij, zago­ tovitve zadostne preglednosti s strani organizacij za kole­ ktivno upravljanje pravic in izboljšanje večozemeljskega licenciranja za pravice avtorjev za spletno uporabo glas­ benih del, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56) Določbe te direktive ne posegajo v uporabo konkuren­ čnih pravil ali katerega koli drugega ustreznega prava na drugih področjih, vključno z zaupnostjo, poslovnimi skrivnostmi, zasebnostjo, dostopom do dokumentov, pogodbenim pravom ter mednarodnim zasebnim pravom v zvezi s kolizijo zakonov in spori o pristojnosti sodišč, svobodo združevanja delavcev in delodajalcev ter njihovo pravico, da se organizirajo.

(57) Države članice so se v skladu s skupno politično dekla­ racijo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (1) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredo­ vanje takih dokumentov upravičeno.

(58) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzor­ nikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je svoje mnenje podal 9. oktobra 2012 –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa zahteve, potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja upravljanja avtorske in sorodnih pravic s strani orga­ nizacij za kolektivno upravljanje pravic. Poleg tega določa zahteve za večozemeljsko licenciranje s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic za pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo.

Člen 2

Področje uporabe

1. Naslovi I, II, IV in V, razen členov 34(2) in 38, se upora­ bljajo za vse organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem v Uniji.

2. Naslov III ter člena 34(2) in 38 se uporabljajo za tiste organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem v Uniji, ki upravljajo pravice avtorjev glasbenih del za spletno uporabo na večozemeljski osnovi.

3. Ustrezne določbe te direktive se uporabljajo za subjekte, ki so v celoti ali delno v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom organizacije za kolektivno upravljanje pravic, pod pogojem, da taki subjekti opravljajo dejavnost, za katero bi, če bi jo izvajala organizacija za kolektivno upravljanje pravic, veljale določbe te direktive.

4. Člen 16(1), člena 18 in 20, točke (a), (b), (c), (e), (f) in (g) člena 21(1) ter člena 36 in 42 se uporabljajo za vse neodvisne subjekte za upravljanje s sedežem v Uniji.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „organizacija za kolektivno upravljanje pravic“ pomeni vsako organizacijo, ki je z zakonom ali z dodelitvijo, licenco ali katerim koli drugim pogodbenim dogovorom pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov pravic, pri čemer je to njen edini ali glavni namen, in ki izpolnjuje eno ali obe naslednji merili:

(i) je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;

(ii) je organizirana na nepridobitni osnovi;

(b) „neodvisni subjekt za upravljanje“ pomeni vsako organiza­ cijo, ki je z zakonom ali z dodelitvijo, licenco ali katerim koli drugim pogodbenim dogovorom pooblaščena za upra­ vljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov pravic, pri čemer je to njen edini ali glavni namen, in ki:

(i) ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic in

(ii) je organizirana na pridobitni osnovi;

(c) „imetnik pravic“ pomeni vsako osebo ali subjekt, razen organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je imetnik avtorske ali sorodnih pravic ali ki je na podlagi sporazuma o izkoriščanju pravic ali zakona upravičena do deleža prihodka iz pravic;

SLL 84/82 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

(1) UL C 369, 17.12.2011, str. 14. (2) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(d) „član“ pomeni imetnika pravic ali subjekt, ki zastopa imet­ nike pravic, vključno z drugimi organizacijami za kole­ ktivno upravljanje pravic in združenji imetnikov pravic, ki izpolnjujejo zahteve organizacije za kolektivno upravljanje pravic glede članstva in so včlanjeni v tako organizacijo;

(e) „statut“ pomeni akt o ustanovitvi, statut, pravila ali doku­ mentov o ustanovitvi organizacije za kolektivno upravljanje pravic;

(f) „skupščina članov“ pomeni organ organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic, v katerem člani sodelujejo in uveljavljajo svoje glasovalne pravice, ne glede na pravno obliko organizacije;

(g) „direktor“ pomeni:

(i) kadar nacionalno pravo ali statut organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic določata enotirni sistem upra­ vljanja, vsakega člana upravnega odbora;

(ii) kadar nacionalno pravo ali statut organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic določata dvotirni sistem upra­ vljanja, vsakega člana uprave ali nadzornega sveta;

(h) „prihodek iz pravic“ pomeni prihodek, ki ga prejme orga­ nizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu imetnikov pravic, v zvezi z izključno pravico, pravico do plačila ali pravico do nadomestila;

(i) „provizije za upravljanje“ pomenijo znesek, ki ga organiza­ cija za kolektivno upravljanje pravic zaračuna, odbije ali kompenzira od prihodka iz pravic ali kakršnega koli prihodka iz naložb prihodka iz pravic za kritje stroškov upravljanja avtorske ali sorodnih pravic;

(j) „sporazum o zastopanju“ pomeni vsak sporazum med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, v skladu s katerim ena organizacija za kolektivno upravljanje pravic drugo pooblasti za upravljanje pravic, ki jih zastopa, vključno s sporazumom, sklenjenim v skladu s členoma 29 in 30;

(k) „uporabnik“ pomeni vsako osebo ali subjekt, ki opravlja dejanja, za katera je treba pridobiti pooblastilo imetnikov pravic oziroma v zvezi s katerimi je treba zagotoviti plačilo ali nadomestilo imetnikom pravic, ter ne deluje v vlogi potrošnika;

(l) „repertoar“ pomeni dela, na katerih pravice upravlja orga­ nizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(m) „večozemeljska licenca“ pomeni licenco, ki zajema ozemlje več kot ene države članice;

(n) „spletne pravice za glasbena dela“ pomenijo katere koli pravice avtorjev za glasbena dela iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, ki so potrebne za zagotavljanje spletnih stori­ tev;

NASLOV II

ORGANIZACIJE ZA KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE PRAVIC

POGLAVJE 1

Zastopanje imetnikov pravic ter članstvo in organizacija organizacij za kolektivno upravljanje pravic

Člen 4

Splošna načela

Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic delujejo v najboljšem interesu imetnikov pravic, katerih pravice zastopajo in da jim ne nalagajo nobenih obvez­ nosti, ki niso objektivno potrebne za varstvo njihovih pravic in interesov ali za dejansko upravljanje njihovih pravic.

Člen 5

Pravice imetnikov pravic

1. Države članice zagotovijo, da imajo imetniki pravic pravice, kot so določene v odstavkih 2 do 8, in da so te pravice določene v statutu ali pogojih članstva organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic.

2. Imetniki pravic imajo pravico, da organizacijo za kole­ ktivno upravljanje pravic po lastni izbiri pooblastijo za upra­ vljanje pravic, kategorij pravic ali vrst del in druge vsebine po lastni izbiri ter za ozemlja po lastni izbiri, ne glede na državo članico državljanstva, prebivališča ali sedeža organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali imetnika pravic. Če organizacija za kolektivno upravljanje pravic nima objektivnih utemeljenih razlogov za zavrnitev upravljanja, je obvezana k upravljanju takšnih pravic, kategorij pravic ali vrst del in druge vsebine, če upravljanje takšnih pravic spada med njene dejavnosti.

3. Imetniki pravic imajo pravico dodeliti licence za tako nekomercialno rabo katerih koli pravic, kategorij pravic ali vrst del in druge vsebine, kot jo sami izberejo.

4. Imetniki pravic imajo pravico, da prekinejo pooblastilo za upravljanje pravic, kategorij pravic ali vrst del in druge vsebine, ki so ga podelili organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ali da iz organizacije za kolektivno upravljanje pravic umaknejo katere koli pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine po lastni izbiri, kot so določene v skladu z odstavkom 2, za ozemlja po njihovi izbiri, pri čemer organizacijo obvestijo v razumnem roku, ki ne presega šest mesecev. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic se lahko odloči, da bo ta preki­ nitev ali umik začel veljati šele na koncu poslovnega leta.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/83

5. Če je imetnik pravic upravičen do zneskov za dejanja izkoriščanja, ki so se zgodila pred začetkom veljavnosti preki­ nitve pooblastila ali umika pravic, ali na podlagi licence, pode­ ljene pred začetkom veljavnosti te prekinitve ali umika, imetnik pravic obdrži svoje pravice v skladu s členi 12, 13, 18, 20, 28 in 33.

6. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic ne omejujejo uveljavljanja pravic iz odstavkov 4 in 5 z zahtevo, da se kot pogoj za izvrševanje teh pravic upravljanja pravic ali kategorij pravic ali vrst del in druge vsebine, ki so predmet prekinitve ali umika, pooblasti druga organizacija za kolektivno upravljanje pravic.

7. V primerih, da imetnik pravic pooblasti organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, da upravlja z njegovimi pravi­ cami, da soglasje za vsako posamezno pravico, kategorijo pravic ali vrsto del in drugo vsebino, za upravljanje katere pooblasti organizacijo za kolektivno upravljanje pravic. Vsako takšno soglasje se predloži v pisni obliki.

8. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic imetnike pravic obvesti o njihovih pravicah v skladu z odstavki 1 do 7 ter o vseh pogojih, vezanih na pravico, določeno v odstavku 3, preden pridobi njihovo soglasje za upravljanje kakršne koli pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine.

Organizacija za kolektivno upravljanje pravic do 10. oktobra 2016 obvesti tiste imetnike pravic, ki sojo že pooblastili, o njihovih pravicah v skladu z odstavki 1 do 7 ter o vseh pogojih, vezanih na pravico, določeno v odstavku 3.

Člen 6

Pravila članstva v organizacijah za kolektivno upravljanje pravic

1. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic izpolnjujejo pravila, določena v odstavkih 2 do 5.

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejme imetnike pravic in subjekte, ki jih zastopajo, vključno z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in združenji imetnikov pravic, za člane, če ti izpolnjujejo zahteve glede član­ stva, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskrimina­ tornih merilih. Ta merila za članstvo so navedena v statutu ali pogojih članstva organizacije za kolektivno upravljanje pravic in so javno dostopna. V primeru, da organizacija za kolektivno

upravljanje pravic zavrne prošnjo za članstvo, imetniku pravice poda jasno obrazložitev o svoji odločitvi.

3. Statut organizacije za kolektivno upravljanje pravic pred­ videva primerne in učinkovite mehanizme za sodelovanje članov organizacije pri njenem postopku sprejemanja odločitev. Zastopanost različnih kategorij članov v postopku sprejemanja odločitev je poštena in uravnotežena.

4. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic svojim članom omogoči, da z njo komunicirajo v elektronski obliki, vključno za namene izvajanja pravic članov.

5. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic vodi evidenco svojih članov in to evidenco redno posodablja.

Člen 7

Pravice imetnikov pravic, ki niso člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic

1. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic izpolnjujejo pravila, določena v členih 6(4), 20, 29(2) in 33, glede imetnikov pravic, ki imajo z njimi nepo­ sredno pravno razmerje na podlagi zakona ali dodelitve, licence ali katerega koli drugega pogodbenega dogovora, vendar niso njihovi člani.

2. Države članice lahko določijo, da za imetnike pravic iz odstavka 1 veljajo druge določbe te direktive.

Člen 8

Skupščina članov organizacije za kolektivno upravljanje pravic

1. Države članice zagotovijo, da je skupščina članov organi­ zirana v skladu s pravili, določenimi v odstavkih 2 do 10.

2. Skupščina članov se skliče vsaj enkrat letno.

3. Skupščina članov odobri vse spremembe statuta in pogojev članstva organizacije za kolektivno upravljanje pravic, kadar teh pogojev ne ureja statut.

4. Skupščina članov odloča glede imenovanja ali razrešitve direktorjev, spremlja njihovo splošno uspešnost ter odobri njihovo plačilo in druge ugodnosti, kot so denarne in nedenarne ugodnosti, priznanje pokojnine in pokojninskih pravic, pravice do drugih priznanj in pravice do odpravnine.

SLL 84/84 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

V organizaciji za kolektivno upravljanje pravic z dvotirnim sistemom upravljanja skupščina članov ne sprejema odločitev glede imenovanja ali razrešitve članov uprave niti ne odobri njihovih plač oziroma drugih ugodnosti, kadar se pristojnost za sprejemanje takih odločitev prenese na nadzorni svet.

5. Skupščina članov v skladu z določbami iz poglavja 2 naslova II sprejema odločitve o vsaj naslednjih vprašanjih:

(a) splošni politiki o razdelitvi zneskov, do katerih so upravi­ čeni imetniki pravic;

(b) splošni politiki uporabe nerazdeljivih zneskov;

(c) splošni naložbeni politiki glede prihodka iz pravic in vseh prihodkov iz naložb prihodka iz pravic;

(d) splošni politiki o odbitkih od prihodka iz pravic in vseh prihodkov iz naložb prihodka iz pravic;

(e) uporabi nerazdeljivih zneskov;

(f) politiki obvladovanja tveganj;

(g) odobritvi katerih koli pridobitev, prodaje ali hipotek na nepremičnine;

(h) odobritvi združitev in povezav, ustanovitvi podružnic, pridobitvi drugih subjektov, deležev ali pravic v drugih subjektih;

(i) odobritvi najemanja posojil, dodeljevanja posojil ali zagota­ vljanja zavarovanja za posojila.

6. Skupščina članov lahko pristojnosti, naštete v točkah (f), (g), (h) in (i) odstavka 5 s sklepom ali določbo v statutu prenese na organ, ki opravlja nadzorno funkcijo.

7. Za namene točk (a) do (d) odstavka 5 lahko države članice od skupščine članov zahtevajo, da določijo podrobnejše pogoje za uporabo prihodka iz pravic in prihodkov iz naložb prihodka iz pravic.

8. Skupščina članov nadzira dejavnosti organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic vsaj tako, da odloča o imenovanju in odstavitvi revizorja ter odobri letno poročilo o preglednosti iz člena 22.

Države članice lahko dovolijo alternativne sisteme ali načine imenovanja in odstavitve revizorja, če so ti sistemi ali načini

oblikovani tako, da zagotavljajo neodvisnost revizorja od oseb, ki upravljajo posle organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

9. Vsi člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic imajo pravico do sodelovanja in pravico do glasovanja na skup­ ščini članov. Vendar lahko države članice dovolijo omejitev pravice članov organizacije za kolektivno upravljanje pravic do sodelovanja in uveljavljanja glasovalnih pravic na skupščini članov, ki temelji na enem ali na obeh naslednjih merilih:

(a) trajanje članstva;

(b) prejeti zneski ali zneski, do katerih so upravičeni člani;

pod pogojem, da so ta merila določena in uveljavljena na pošten in sorazmeren način.

Merila, določena v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se navedejo v statutu ali pogojih članstva organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic in so javno dostopna v skladu s členi 19 in 21.

10. Vsak član organizacije za kolektivno upravljanje pravic ima pravico, da katero koli drugo osebo ali subjekt pooblasti, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje na skupščini članov, če takšno pooblastilo ne povzroči navzkrižja interesov, kot na primer kadar član pooblasti drugega člana, ki ne pripada isti kategoriji imetnikov pravic v okviru organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

Vendar lahko države članice določijo omejitve glede imenovanja pooblaščencev in uveljavljanja glasovalnih pravic članov, ki jih predstavljajo, če takšne omejitve ne vplivajo na primerno in uspešno sodelovanje članov pri sprejemanju odločitev v organi­ zaciji za kolektivno upravljanje pravic.

Vsako pooblastilo velja za eno samo skupščino članov. Pooblaš­ čenec ima na skupščini članov enake pravice, kot bi jih imel član, ki ga je pooblastil. Pooblaščenec glasuje v skladu z navo­ dili, ki jih izda član, ki ga je pooblastil.

11. Države članice se lahko odločijo, da pristojnosti skup­ ščine članov lahko izvaja skupščina delegatov, ki jo vsaj vsaka štiri leta izvolijo člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic, pod pogojem, da:

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/85

(a) se zagotovi primerna in uspešna udeležba članov pri spre­ jemanju odločitev v organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, ter

(b) je zastopanost različnih kategorij članov v skupščini dele­ gatov poštena in uravnotežena.

Pravila, določena v odstavkih 2 do 10, se smiselno uporabljajo za skupščino delegatov.

12. Države članice se lahko odločijo, da v primeru, ko orga­ nizacija za kolektivno upravljanje pravic zaradi svoje pravne oblike nima skupščine članov, pristojnosti te skupščine izvaja organ, ki opravlja nadzorno funkcijo. Pravila, določena v odstavkih 2 do 5, 7 in 8, se smiselno uporabljajo za takšen organ, ki opravlja nadzorno funkcijo.

13. Kadar ima organizacija za kolektivno upravljanje pravic člane, ki so subjekti, ki zastopajo imetnike pravic, lahko države članice odločijo, da lahko vse ali nekatere pristojnosti skupščine članov izvaja skupščina teh imetnikov pravic. Pravila, določena v odstavkih 2 do 10, se smiselno uporabljajo za skupščino imetnikov pravic.

Člen 9

Nadzorna funkcija

1. Države članice zagotovijo, da ima vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic nadzorno funkcijo za stalno spremljanje dejavnosti in izvajanje nalog s strani oseb, ki upra­ vljajo poslovanje te organizacije.

2. Različne kategorije članov organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic so v organu, ki opravlja nadzorno funkcijo, zasto­ pane pravično in uravnoteženo.

3. Vsaka oseba, ki opravlja nadzorno funkcijo, vsako leto skupščini članov poda individualno izjavo o navzkrižju intere­ sov, ki vsebuje informacije iz drugega pododstavka člena 10(2).

4. Organ, ki opravlja nadzorno funkcijo, se redno sestaja in je pristojen vsaj za:

(a) izvajanje pristojnosti, ki jih je nanj prenesla skupščina članov, tudi v skladu s členom 8(4) in (6);

(b) spremljanje dejavnosti in opravljanja nalog oseb iz člena 10, vključno z izvajanjem odločitev skupščine članov in še posebej splošnih politik, navedenih v točkah (a) do (d) člena 8(5).

5. Organ, ki opravlja nadzorno funkcijo, skupščini članov vsaj enkrat letno poroča o izvrševanju svojih pooblastil.

Člen 10

Obveznosti oseb, ki upravljajo posle organizacije za kolektivno upravljanje pravic

1. Države članice zagotovijo, da vsaka organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic sprejme vse ukrepe, potrebne da osebe, ki upravljajo njene posle, to počnejo skrbno, preudarno in primerno, pri čemer se uporabljajo zanesljivi upravni in računovodski postopki ter mehanizmi notranjega nadzora.

2. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic oblikujejo in izvajajo postopke tako, da se izognejo nasprotju interesov, kadar pa se jim ni mogoče izogniti, da oblikujejo in izvajajo postopke za opredelitev, upra­ vljanje, spremljanje in razkritje dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov na tak način, da se prepreči njihov negativni učinek na kolektivne interese imetnikov pravic, ki jih organiza­ cija zastopa.

Postopki iz prvega pododstavka vključujejo letno individualno izjavo vsake od oseb iz odstavka 1 skupščini članov, ki vsebuje informacije o:

(a) vseh interesih v organizaciji za kolektivno upravljanje pravic;

(b) vsakem plačilu, ki so ga v preteklem finančnem letu prejeli od organizacije za kolektivno upravljanje pravic, vključno v obliki pokojninskih skladov, ugodnosti v naravi in drugimi vrstami prednosti;

(c) vseh zneskih, ki so jih v preteklem finančnem letu kot imetniki pravic prejeli od organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic;

(d) izjavi glede katerega koli dejanskega ali morebitnega nasprotja med njihovimi kakršnimi koli osebnimi interesi in interesi organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali med njihovimi kakršnimi koli obveznostmi do organizacije za kolektivno upravljanje pravic in dolžnostmi do katere koli druge pravne ali fizične osebe.

POGLAVJE 2

Upravljanje prihodkov iz pravic

Člen 11

Zbiranje in uporaba prihodkov iz pravic

1. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic izpolnjujejo pravila, določena v odstavkih 2 do 5.

SLL 84/86 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic skrbno zbira in upravlja prihodke iz pravic.

3. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic v svojih računih ločeno vodi:

(a) prihodke iz pravic in kakršne koli prihodke iz naložb prihodkov iz pravic, ter

(b) morebitna lastna sredstva in prihodke od takih sredstev od provizij za upravljanje ali od drugih dejavnosti.

4. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic prihodkov iz pravic ali kakršnega koli prihodka iz naložb prihodkov iz pravic ni dovoljeno uporabiti za druge namene kakor za razdelitev imetnikom pravic, razen kadar je dovoljeno, da jih odbije ali kompenzira provizije za njihovo upravljanje v skladu z odločit­ vijo, sprejeto v skladu s točko (d) člena 8(5), ali uporabi prihodke iz pravic ali prihodke iz naložb prihodkov iz pravic v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 8(5).

5. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic prihodke iz pravic ali kakršen koli prihodek iz naložb prihodkov iz pravic uporabi za naložbe, to stori v najboljšem interesu imetnikov pravic, katerih pravice zastopa, pri tem pa upošteva splošno naložbeno politiko in politiko obvladovanja tveganja iz točk (c) in (f) člena 8(5) in naslednja pravila:

(a) kadar obstaja kakršno koli morebitno nasprotje interesov, organizacija za kolektivno upravljanje pravic zagotovi, da je naložba opravljena zgolj v interesu teh imetnikov pravic;

(b) sredstva se vložijo tako, da se zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote;

(c) sredstva so ustrezno raznolika, da se preprečita preveliko zanašanje na kakršno koli določeno sredstvo in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

Člen 12

Odbitki

1. Države članice zagotovijo, da kadar imetnik pravic orga­ nizaciji za kolektivno upravljanje pravic dovoli, da upravlja njegove pravice, mora organizacija za kolektivno upravljanje pravic imetniku pravic zagotoviti informacije o provizijah za upravljanje in drugih odbitkih od prihodkov iz pravic in od kakršnega koli prihodka iz naložb prihodkov iz pravic, preden pridobi njegovo soglasje za upravljanje njegovih pravic.

2. Odbitki so razumni glede na storitve, ki jih organizacija za kolektivno upravljanje pravic zagotavlja imetnikom pravic – po potrebi vključno s storitvami iz odstavka 4 – in določeni na podlagi objektivnih meril.

3. Provizije za upravljanje ne presegajo upravičenih in doku­ mentiranih stroškov, ki jih je imela organizacija za kolektivno upravljanje pravic z upravljanjem avtorske in sorodnih pravic.

Države članice zagotovijo, da zahteve, ki veljajo za uporabo in preglednost uporabe zneskov, ki so bili odbiti ali kompenzirani za provizije za upravljanje, veljajo tudi za vse druge odbitke zaradi stroškov upravljanja avtorske ali sorodnih pravic.

4. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic zago­ tavlja socialne, kulturne ali izobraževalne storitve, ki se financi­ rajo z odbitki od prihodkov iz pravic, ali iz kakršnega koli prihodka iz naložb prihodkov iz pravic, take storitve zagotavlja na podlagi poštenih meril, zlasti v zvezi z dostopom do in obsegom teh storitev.

Člen 13

Razdelitev zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic

1. Brez poseganja v člen 15(3) in člen 28 države članice zagotovijo, da vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic redno, skrbno in natančno razdeljuje in plačuje zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic v skladu s splošno politiko o razdeljevanju iz točke (a) člena 8(5).

Države članice zagotovijo tudi, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali njihovi člani, ki so subjekti, ki zastopajo imetnike pravic, razdelitev in plačila teh zneskov izvedejo čim prej, najpozneje pa devet mesecev po koncu poslovnega leta, v katerem so bili prihodki pobrani, razen če obstajajo objektivni razlogi, povezani zlasti s poročanjem uporabnikov, identifikacijo pravic, imetniki pravic ali usklajevanjem informacij o delih in drugi vsebini z imetniki pravic, ki preprečujejo, da bi organiza­ cije za kolektivno upravljanje pravic ali, kadar je ustrezno, njihovi člani, ta rok spoštovali.

2. Kadar zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, ni mogoče razdeliti v roku iz odstavka 1, ker ustreznih imet­ nikov pravic ni možno identificirati ali locirati in se izjema od tega roka ne uporabi, se ti zneski hranijo ločeno na računih organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

3. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejme vse potrebne ukrepe v skladu z odstavkom 1 za identificiranje in lociranje imetnikov pravic. Organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic da na razpolago, najpozneje tri mesece po poteku roka iz odstavka 1, informacije o delih in drugi vsebini, za katere enega ali več imetnikov pravic ni bilo mogoče identifici­ rati ali locirati:

(a) imetnikom pravic, ki jih zastopa, subjektom, ki zastopajo imetnike pravic, kadar so ti subjekti člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, in

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/87

(b) vsem organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, s kate­ rimi je sklenila sporazum o zastopanju.

Informacije iz prvega pododstavka vključujejo, kadar je na voljo, naslednje:

(a) naslov dela ali druge vsebine;

(b) ime imetnika pravic;

(c) ime založnika ali producenta ter

(d) katero koli drugo informacijo, ki je na voljo in ki bi lahko prispeva k identifikaciji imetnika pravic.

Organizacija za kolektivno upravljanje pravic preveri tudi evidenco iz člena 6(5) in druge evidence, ki so na voljo. Če zgoraj navedeni ukrepi ne dajo rezultatov, organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic to informacijo da na voljo javnosti najpozneje eno leto po izteku trimesečnega obdobja.

4. Kadar zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, ni mogoče razdeliti, se po treh letih od konca poslovnega leta, v katerem so bili pobrani prihodki iz pravic, in pod pogojem, da je organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejela vse potrebne ukrepe za identifikacijo in lociranje imetnikov pravic iz odstavka 3, šteje, da so ti zneski nerazdeljivi.

5. Skupščina članov organizacije za kolektivno upravljanje pravic odloči o tem, kako se bodo porabili nerazdeljivi zneski, v skladu s točko (b) člena 8(5), brez poseganja v pravico imet­ nikov pravice, da te zneske zahtevajo od organizacije za kole­ ktivno upravljanje pravic v skladu s predpisi držav članic o zastaranju zahtevkov.

6. Države članice lahko omejijo ali določijo dovoljeno uporabo nerazdeljivih zneskov med drugim tako, da zagotovijo, da se takšni zneski uporabijo ločeno in neodvisno za financi­ ranje socialnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki bi bile v korist imetnikov pravic.

POGLAVJE 3

Upravljanje pravic v imenu drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic

Člen 14

Pravice, ki se upravljajo na podlagi sporazumov o zastopanju

Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic ne postavlja v slabši položaj nobenih imetnikov pravic, katerih pravice upravlja v okviru sporazuma o zastopa­ nju, zlasti v zvezi z veljavnimi tarifami, provizijami za upra­

vljanje ter pogoji za pobiranje prihodkov iz pravic in razdelitev zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

Člen 15

Odbitki in plačila v sporazumih o zastopanju

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic razen provizij za upravljanje ne uporablja nobenih odbitkov za prihodke iz pravic, ki izhajajo iz pravic, ki jih upravlja na podlagi sporazuma o zastopanju, in za kakršne koli prihodke, ki izhajajo iz naložb prihodkov iz teh pravic, razen če druga organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je stranka sporazuma o zastopanju, izrecno ne pristane na takšne odbitke.

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic redno, skrbno, in natančno razdeljuje in plačuje zneske, do katerih so upravičene druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

3. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic to razdelitev in plačila drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic izvede čim hitreje in najpozneje devet mesecev po koncu poslovnega leta, v katerem so bili prihodki iz pravic pobrani, razen če obstajajo objektivni razlogi, povezani zlasti s poroča­ njem uporabnikov, identifikacijo pravic, imetniki pravic ali usklajevanjem informacij o delih in drugi vsebini z imetniki pravic, ki preprečujejo, da bi organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic ta rok spoštovale.

Druga organizacija za kolektivno upravljanje pravic ali, kadar ima člane, ki so subjekti, ki zastopajo imetnike pravic, ti člani, to razdelitev in plačila imetnikom pravic izvedejo čim prej, najpozneje pa šest mesecev po prejemu teh zneskov, razen če obstajajo objektivni razlogi, povezani zlasti s poročanjem uporabnikov, identifikacijo pravic, imetniki pravic ali usklajeva­ njem informacij o delih in drugi vsebini z imetniki pravic, ki preprečujejo, da bi organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali, kadar je ustrezno, njihovi člani, ta rok spoštovali.

POGLAVJE 4

Odnosi z uporabniki

Člen 16

Licenciranje

1. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki vodijo pogajanja v zvezi z licenciranjem pravic v dobri veri. Organizacije za kolektivno upravljanje in uporabniki si med seboj zagotovijo vse potrebne informacije.

SLL 84/88 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

2. Pogoji za izdajanje licenc temeljijo na objektivnih in nedi­ skriminatornih merilih. Organizacijam za kolektivno upravljanje pravic ni treba uporabiti licenčnih pogojev, dogovorjenih z uporabnikom, kot precedens za druge spletne storitve, kadar uporabnik zagotavlja novo vrsto spletnih storitev, ki so javnosti v Uniji na voljo manj kot tri leta.

Imetniki pravic za uporabo njihovih pravic prejmejo ustrezno plačilo. Tarife za izključne pravice in pravice do plačila so zmerne med drugim glede na ekonomsko vrednost uporabe pravic, s katerimi se trguje, ob upoštevanju narave in obsega uporabe dela in druge vsebine ter v zvezi z ekonomsko vred­ nostjo storitev, ki jih zagotavlja organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic zadevne uporabnike seznanijo z merili, uporabljenimi za dolo­ čitev teh tarif.

3. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic brez nepo­ trebnega odlašanja odgovorijo na zahteve uporabnikov in med drugim navedejo informacije, ki jih organizacija za kolektivno upravljanje pravic potrebuje, da ponudi licenco.

Po prejemu vseh potrebnih informacij organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic nemudoma bodisi ponudi licenco ali uporabniku da utemeljeno izjavo o tem, zakaj ne namerava izdati licence za določeno storitev.

4. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic uporab­ nikom omogoči, da z njo komunicirajo v elektronski obliki, vključno, kadar je ustrezno, za namene poročanja o uporabi licence.

Člen 17

Obveznosti uporabnikov

Države članice sprejmejo določbe, s katerimi zagotovijo, da uporabniki v dogovorjenem ali vnaprej določenem času in dogovorjeni ali vnaprej določeni obliki organizacijam za kole­ ktivno upravljanje pravic zagotovijo take informacije o uporabi pravic, ki jih zastopa organizacija za kolektivno upravljanje pravic, kot so potrebne za pobiranje prihodkov iz pravic in za razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Pri odločanju o obliki zagotavljanja takih infor­ macij organizacije za kolektivno upravljanje pravic in uporab­ niki karseda upoštevajo prostovoljna merila panoge.

POGLAVJE 5

Preglednost in poročanje

Člen 18

Obveščanje imetnikov pravic o upravljanju njihovih pravic

1. Brez poseganja v odstavek 2 tega člen ter člen 19 in člen 28(2) države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno

upravljanje pravic vsakemu imetniku pravic, ki mu je dodelila prihodke iz pravic ali nakazala plačilo, najmanj enkrat na leto v obdobju, na katero se nanašajo informacije, da na voljo vsaj naslednje informacije:

(a) vse kontaktne podatke, za katere je imetnik pravic pooblastil organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, da jih uporabi za identificiranje in lociranje imetnika pravice;

(b) prihodke iz pravic, dodeljene imetniku pravic;

(c) zneske, ki jih je imetniku pravic plačala organizacija za kolektivno upravljanje pravic na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

(d) obdobje, v katerem so se uporabljale pravice, zaradi česar so bili imetniku pravic dodeljeni in plačani zneski, razen če objektivni razlogi, povezani s poročanjem uporabnikov, preprečujejo, da bi organizacije za kolektivno upravljanje pravic zagotovile te informacije;

(e) odbitke v zvezi s provizijami za upravljanje;

(f) odbitke za vse namene, razen v zvezi s provizijami za upra­ vljanje, vključno s tistimi, ki se zahtevajo po nacionalnem pravu za zagotavljanje katerih koli socialnih, kulturnih ali izobraževalnih storitev;

(g) vse prihodke iz pravic, dodeljenih imetniku pravic in ki za katero koli obdobje niso bili poravnani.

2. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic dode­ ljuje prihodke iz pravic in so njeni člani subjekti, odgovorni za razdelitev prihodkov iz pravic imetnikom pravic, organizacija za kolektivno upravljanje pravic informacije, navedene v odstavku 1, zagotovi tem subjektom, če teh informacij nimajo. Države članice zagotovijo, da subjekti vsakemu imetniku pravic, ki so mu dodelili prihodke iz pravic ali opravili plačilo v obdobju, na katerega se nanašajo informacije, navedene v odstavku 1, najmanj enkrat na leto zagotovijo vsaj te informacije.

Člen 19

Obveščanje drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic o upravljanju pravic na podlagi sporazumov o

zastopanju

Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, v imenu katere upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopa­ nju, najmanj enkrat na leto in v elektronski obliki, za obdobje, na katerega se informacije nanašajo, da na voljo vsaj naslednje informacije:

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/89

(a) dodeljene prihodke iz pravic, zneske, ki jih je plačala orga­ nizacija za kolektivno upravljanje pravic na kategorijo upra­ vljanih pravic in vrsto uporabe, za pravice, ki jih upravlja na podlagi sporazuma o zastopanju, in vse dodeljene prihodke iz pravic, ki za katero koli obdobje niso bili poravnani;

(b) odbitke v zvezi s provizijami za upravljanje;

(c) odbitke za kateri koli namen, razen v zvezi s provizijami za upravljanje iz člena 15;

(d) informacije o izdanih licencah ali licencah, katerih izdaja je bila zavrnjena, v zvezi z deli in drugimi vsebinami, ki ga zajema sporazum o zastopanju;

(e) sklepe, ki jih je sprejela skupščina članov, če so ti sklepi pomembni za upravljanje pravic po sporazumu o zastopa­ nju.

Člen 20

Obveščanje imetnikov pravic, drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic in uporabnikov na zahtevo

Brez poseganja v člen 25 države članice zagotovijo, da organi­ zacija za kolektivno upravljanje pravic v odgovor na ustrezno utemeljeno zahtevo da na razpolago, brez nepotrebnega odla­ šanja in z elektronskimi sredstvi, kateri koli organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, v imenu katere upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju, ali kateremu koli imetniku pravic ali uporabniku, vsaj naslednje informacije:

(a) dela in druge vsebine, ki jih zastopa, pravice, s katerimi upravlja neposredno ali na podlagi sporazumov o zastopa­ nju, ter ozemlja, ki jih pokriva, ali

(b) kadar zaradi obsega dejavnosti organizacije za kolektivno upravljanje pravic takšnih del ali druge vsebine ni mogoče opredeliti, vrste del ali druge vsebine, ki jih zastopa, pravice, ki jih upravlja, in ozemlja, ki jih pokriva.

Člen 21

Razkritje informacij javnosti

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic objavi vsaj naslednje informacije:

(a) svoj statut;

(b) svoje pogoje članstva in pogoje glede prekinitve pooblastila za upravljanje pravic, če ti niso vključeni v statut;

(c) standardne licenčne pogodbe in standardne veljavne tarife, vključno s popusti;

(d) seznam oseb iz člena 10;

(e) svojo splošno politiko razdelitve zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic;

(f) svojo splošno politiko provizij za upravljanje;

(g) svojo splošno politiko odbitkov, razen v zvezi s provizijami za upravljanje, od prihodkov iz pravic in o dohodku, ki izhaja iz naložb prihodkov iz pravic, vključno z odbitki za namene socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev;

(h) seznam sporazumov o zastopanju, ki jih je sklenila, in imena organizacij za kolektivno upravljanje pravic, s kate­ rimi je sklenila te sporazume o zastopanju;

(i) splošno politiko uporabe nerazdeljivih zneskov;

(j) razpoložljive postopke za obravnavanje pritožb in reševanje sporov v skladu s členi 33, 34 in 35.

2. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic na svoji spletni strani objavijo in posodabljajo informacije iz odstavka 1. Te informacijo so na tej spletni strani stalno na voljo javno­ sti.

Člen 22

Letno poročilo o preglednosti

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ne glede na njeno pravno obliko po nacio­ nalnem pravu, za vsako poslovno leto najpozneje v osmih mesecih od konca tega poslovnega leta pripravi in objavi letno poročilo o preglednosti, vključno s posebnim poročilom iz odstavka 3.

Organizacija za kolektivno upravljanje pravic na svoji spletni strani objavi letno poročilo o preglednosti, ki je na tej spletni strani na voljo javnosti vsaj pet let.

2. Letno poročilo o preglednosti vsebuje vsaj informacije iz Priloge.

3. Posebno poročilo obravnava uporabo zneskov, odbitih za namene socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev, in vsebuje vsaj informacije iz točke 3 Priloge.

4. Računovodske informacije, vključene v letnem poročilu o preglednosti revidira ena ali več oseb, ki so zakonsko pooblaš­ čene za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

SLL 84/90 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

(1) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane raču­ novodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu o preglednosti.

Za namene tega odstavka računovodske informacije zajemajo finančna poročila iz točke 1(a) Priloge in vse morebitne finančne informacije iz točk (g) in (h) točke 1 ter točke 2 Priloge.

NASLOV III

IZDAJANJE VEČOZEMELJSKIH LICENC ZA SPLETNE PRAVICE ZA GLASBENA DELA S STRANI ORGANIZACIJ ZA KOLE­

KTIVNO UPRAVLJANJE PRAVIC

Člen 23

Izdajanje večozemeljskih licenc na notranjem trgu

Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, pri izdajanju večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela izpol­ njujejo zahteve iz tega naslova.

Člen 24

Zmogljivost za obdelavo večozemeljskih licenc

1. Države članice zagotovijo, da ima organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic, ki izdaja večozemeljske licence za spletne pravice za glasbena dela, zadostno zmogljivost za učin­ kovito in pregledno elektronsko obdelavo podatkov, potrebnih za upravljanje s temi licencami, vključno za namene opredelitve repertoarja in spremljanja njegove uporabe, zaračunavanje uporabnikom, pobiranje prihodkov iz pravic in razporejanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

2. Za namene odstavka 1 organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a) sposobna je natančno identificirati v celoti ali delno glas­ bena dela, za katerih zastopanje je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(b) sposobna je natančno identificirati v celoti ali delno za vsako ustrezno ozemlje pravice in njihove imetnike, za vsako glasbeno delo ali njegov del, za katerega zastopanje je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(c) uporablja enotne identifikatorje za identificiranje imetnikov pravic in glasbenih del, pri čemer upošteva, kolikor je to mogoče, prostovoljne industrijske standarde in prakse, obli­ kovane na mednarodni ravni ali ravni Unije;

(d) uporablja ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito identifikacijo ter reševanje neskladja v podatkih drugih orga­ nizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večoze­ meljske licence za spletne pravice za glasbena dela.

Člen 25

Preglednost informacij o večozemeljskih repertoarjih

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki izdaja večozemeljske licence za spletne pravice za glasbena dela, ponudnikom spletnih glasbenih stori­ tev, imetnikom pravic, katerih pravice zastopa, in drugim orga­ nizacijam za kolektivno upravljanje pravic v odgovor na ustrezno utemeljeno zahtevo zagotovi posodobljene informacije v elektronski obliki, ki omogočajo identifikacijo spletnega glas­ benega repertoarja, ki ga zastopa. To vključuje:

(a) glasbena dela, katere zastopa;

(b) pravice, katere zastopa v celot ali delno, in

(c) ozemlja, ki jih pokriva.

2. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic lahko po potrebi sprejmejo razumne ukrepe za zaščito točnosti in celo­ vitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo in varovanje poslovno občutljivih informacij.

Člen 26

Točnost informacij o večozemeljskih repertoarjih

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki izdaja večozemeljske licence za spletne pravice za glasbena dela, ima na voljo postopke, na podlagi katerih lahko imetniki pravic, druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic in ponudniki spletnih storitev zahtevajo popravek podatkov iz seznama pogojev na podlagi člena 24(2) ali informacij na podlagi člena 25, kadar takšni imetniki pravic, organizacije za kolektivno upravljanje pravic in ponud­ niki spletnih storitev na podlagi utemeljenih dokazov menijo, da so podatki ali informacije v zvezi z njihovimi spletnimi pravi­ cami za glasbena dela netočni. Če so zahteve zadovoljivo utemeljene, organizacija za kolektivno upravljanje pravic zago­ tovi, da se podatki ali informacije nemudoma popravijo.

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic imetnikom pravic, katerih glasbena dela so vključena v njen glasbeni reper­ toar, in imetnikom pravic, ki so ji upravljanje svojih spletnih pravic na glasbenih delih zaupali v skladu s členom 31, omogoči, da ji informacije o njihovih glasbenih delih, pravicah v navedenih delih in ozemljih, glede katerih imetniki pravic pooblastijo organizacijo, posredujejo v elektronski obliki. Pri tem organizacija za kolektivno upravljanje pravic in imetniki pravic upoštevajo, kolikor je to mogoče, prostovoljne indu­ strijske standarde ali prakse v zvezi z izmenjavo podatkov, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije, pri čemer se imetnikom pravic omogoči, da v celoti ali delno podrobno opredelijo glasbeno delo, spletne pravice in ozemlja, glede katerih pooblastijo organizacijo.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/91

3. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic pooblasti drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic za izdajanje večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela v skladu s členoma 29 in 30, pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic prav tako uporabi odstavek 2 tega člena v zvezi z imetniki pravic, katerih glasbena dela so vklju­ čena v repertoar organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je izdala pooblastilo, razen v primeru, ko se organizaciji za kolektivno upravljanje pravic dogovorita drugače.

Člen 27

Natančno in pravočasno poročanje ter zaračunavanje

1. Države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic spremlja uporabo spletnih pravic za glasbena dela, ki jih v celoti ali delno zastopa, s strani ponudnikov spletnih storitev, ki jim je izdala večozemeljsko licenco za nave­ dene pravice.

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic ponudnikom spletnih storitev omogoči, da poročila o dejanski uporabi sple­ tnih pravic za glasbena dela predložijo v elektronski obliki, ponudniki spletnih storitev pa o dejanski uporabi teh del natančno poročajo. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic omogoči uporabo vsaj ene metode poročanja, pri kateri se upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, obli­ kovane na mednarodni ravni ali ravni Unije, za elektronsko izmenjavo teh podatkov. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic lahko zavrne poročilo ponudnika spletnih storitev v lastniškem formatu, če organizacija omogoča poročanje, pri katerem se uporabi industrijski standard za elektronsko izme­ njavo podatkov.

3. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic ponudniku spletnih storitev izda račun v elektronski obliki. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic omogoči uporabo vsaj enega formata, pri katerem se upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije. Na računu so opredeljena dela in pravice, ki so v celoti ali delno licencirani na podlagi podatkov iz seznama pogojev na podlagi člena 24(2), ter ustrezne dejanske uporabe, kolikor je to mogoče, na podlagi informacij, ki jih predloži ponudnik sple­ tnih storitev, in formata, ki se je uporabil za predložitev teh informacij. Ponudnik spletnih storitev računa ne more zavrniti zaradi njegove oblike, če organizacija za kolektivno upravljanje pravic uporablja industrijski standard.

4. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic po prejemu poročila o dejanski uporabi spletnih pravic za glasbena dela ponudniku spletnih storitev nemudoma izda točen račun, razen kadar to ni možno zaradi razlogov na strani ponudnika spletnih storitev.

5. V organizaciji za kolektivno upravljanje pravic so na voljo ustrezni postopki, ki ponudniku spletnih storitev omogočajo, da izpodbija točnost računa, tudi kadar ponudnik spletnih storitev prejme račune od ene ali več organizacij za kolektivno upra­ vljanje pravic za iste spletne pravice za isto glasbeno delo.

Člen 28

Točno in pravočasno plačilo imetnikom pravic

1. Brez poseganja v odstavek 3 države članice zagotovijo, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki izdaja večoze­ meljske licence za spletne pravice za glasbena dela, po prejemu poročila o dejanski uporabi dela nemudoma razdeli zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic in ki izhajajo iz zadevnih licenc, razen kadar to ni možno zaradi razlogov na strani ponudnika spletnih storitev.

2. Brez poseganja v odstavek 3 organizacija za kolektivno upravljanje pravic imetnikom pravic z vsakim plačilom, ki ga opravi po odstavku 1, zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a) obdobje, v katerem so se uporabljale pravice, zaradi česar so imetniki pravic upravičeni do plačila, in ozemlja, na katerih so se uporabljale;

(b) zneske, ki jih je organizacija za kolektivno upravljanje pravic pobrala in razdelila, ter odbitke, ki jih je izvedla, za vsako spletno pravico za vsako glasbeno delo, za katere so imet­ niki pravic delno ali v celoti pooblastili organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, da jih zastopa;

(c) zneske, ki jih je organizacija za kolektivno upravljanje pravic pobrala za imetnike pravic, odbitke, ki jih je izvedla, in zneske, ki jih je razdelila, v zvezi z vsakim ponudnikom spletnih storitev.

3. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic pooblasti drugo kolektivno organizacijo za upravljanje pravic za izdajanje večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela v skladu s členom 29 in 30, pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic natančno in brez nepotrebnega odlašanja razdeli zneske iz odstavka 1 in predloži informacije iz odstavka 2 organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, ki je izdala pooblastilo. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je izdala pooblastilo, je odgovorna za nadaljnjo razdelitev teh zneskov in za posredovanje teh informacij imetnikom pravic, razen če se organizaciji za kolektivno upravljanje pravic dogo­ vorita drugače.

Člen 29

Sporazumi med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic o izdajanju večozemeljskih licenc

1. Države članice zagotovijo, da je kateri koli sporazum o zastopanju, ki ga skleneta organizaciji za kolektivno upravljanje pravic in s katerim ena organizacija za kolektivno upravljanje pravic drugo pooblasti za izdajanje večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela iz lastnega glasbenega reper­ toarja, neizključen. Pooblaščena organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic te spletne pravice upravlja nediskriminatorno.

SLL 84/92 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

2. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je izdala pooblastilo, obvesti svoje člane o glavnih pogojih sporazuma, vključno z njegovim trajanjem in stroški storitev, ki jih opravlja pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic.

3. Pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic obvesti organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, ki je izdala pooblastilo, o glavnih pogojih, pod katerimi se izdajo licence za njene spletne pravice, vključno z naravo izkoriščanja, vsemi določbami, ki se nanašajo ali vplivajo na licenčnine, trajanjem licence, obračunskimi obdobji in zajetimi ozemlji.

Člen 30

Obveznost zastopanja druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic pri izdajanju večozemeljskih licenc

1. Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kole­ ktivno upravljanje pravic, ki ne izdaja ali ponuja izdaje večoze­ meljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela iz lastnega glasbenega repertoarja, drugo organizacijo za kolektivno upra­ vljanje pravic zaprosi, da z njo sklene sporazum o zastopanju teh pravic, mora zaprošena organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic tak predlog sprejeti, če sama že izdaja ali ponuja izdajo večozemeljskih licenc za enako kategorijo spletnih pravic za glasbena dela iz repertoarja ene ali več drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

2. Zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, ki je zaprosila za sporazum odgovori pisno in brez nepotrebnega odlašanja.

3. Brez poseganja v odstavka 5 in 6 zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic upravlja zastopani repertoar organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je zaprosila za sporazum, pod istimi pogoji, kot jih uporablja za upravljanje lastnega repertoarja.

4. Zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic vključi zastopani repertoar organizacije za kolektivno upra­ vljanje pravic, ki je zaprosila za sporazum, v vse ponudbe, ki jih naslovi na ponudnike spletnih storitev.

5. Provizija za upravljanje za storitev, ki jo opravlja zapro­ šena organizacija za kolektivno upravljanje pravic za organiza­ cijo, ki je zaprosila za sporazum, ne presega razumnih stroškov, ki jih je imela zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic.

6. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je zapro­ sila za sporazum, zaprošeni organizaciji za kolektivno upra­ vljanje pravic da na voljo informacije v zvezi z lastnim glas­ benim repertoarjem, ki so potrebne za zagotovitev večozemelj­ skih licenc za spletne pravice za glasbena dela. Kadar so infor­ macije nezadostne ali predložene v obliki, ki zaprošeni organi­ zaciji za kolektivno upravljanje pravic ne omogoča izpolnje­ vanja zahtev iz tega naslova, lahko zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic zaračuna razumne stroške, ki

nastanejo pri izpolnjevanju teh zahtev, ali izključi dela, za katera so bile predložene nezadostne informacije ali informacije, ki jih ni mogoče uporabiti.

Člen 31

Dostop do izdajanja večozemeljskih licenc

Če organizacija za kolektivno upravljanje pravic do 10. aprila 2017 ne izdaja ali ponuja izdaje večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela ali drugi organizaciji za kole­ ktivno upravljanje pravic ne dovoli zastopanja teh pravic za tak namen, države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic, ki so to organizacijo za kolektivno upravljanje pravic pooblastili za zastopanje njihovih spletnih pravic za glasbena dela, iz te orga­ nizacije za kolektivno upravljanje pravic umaknejo spletne pravice za glasbena dela za namene izdaje večozemeljskih licenc v zvezi z vsemi ozemlji, ne da bi zaradi tega morali umakniti spletne pravice za glasbena dela za namene izdaje enoo­ zemeljske licence, da bi tako sami izdali večozemeljske licence za svoje spletne pravice za glasbena dela ali da bi to storili prek drugega subjekta, ki bi ga sami pooblastili, ali prek organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki izpolnjuje določbe iz tega naslova.

Člen 32

Odstopanja na področju spletnih glasbenih pravic za radijske in televizijske programe

Zahteve iz tega naslova se ne uporabljajo za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ko na podlagi prostovoljnega združevanja zahtevanih pravic in v skladu s pravili o konkurenci iz členov 101 in 102 PDEU izdajo večozemeljsko licenco za spletne pravice za glasbena dela, za katero zaprosi izdajatelj programa, da lahko svoje radijske ali televizijske programe sporoči in da na voljo javnosti istočasno s prvotnim oddaja­ njem, pred njim ali po njem, in tudi kakršen koli spletni mate­ rial, vključno s predogledi, ki ga ustvari izdajatelj programa ali se ustvari zanj in je pomožen prvotnemu oddajanju radijskega ali televizijskega programa.

NASLOV IV

IZVRŠILNI UKREPI

Člen 33

Pritožbeni postopki

1. Države članice zagotovijo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic svojim članom in organizacijam za kole­ ktivno upravljanje pravic, v imenu katerih upravljajo pravice na podlagi sporazuma o zastopanju, zagotovijo dostop do učin­ kovitih in pravočasnih postopkov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, zlasti v zvezi s pooblastilom za upravljanje pravic ter prekinitvijo ali umikom pravic, pogoji članstva, pobi­ ranjem zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, odbitki in razdelitvijo.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/93

2. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic na pritožbe članov ali organizacij za kolektivno upravljanje pravic, v imenu katerih upravljajo pravice na podlagi sporazuma o zastopanju, odgovorijo v pisni obliki. Kadar organizacija za kolektivno upra­ vljanje pravic pritožbo zavrne, za to navede razloge.

Člen 34

Postopki za alternativno reševanje sporov

1. Države članice lahko določijo, da se za spore med orga­ nizacijami za kolektivno upravljanje pravic, člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetniki pravic ali uporabniki v zvezi z določbami nacionalnega prava, sprejetimi na podlagi zahtev iz te direktive, uporabi hiter, neodvisen in nepristranski postopek za alternativno reševanje sporov.

2. Države članice za namene naslova III zagotovijo, da se lahko za naslednje spore v zvezi z organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, s sedežem na njihovem ozemlju, ki izdaja ali ponuja izdajanje večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela, uporabi neodvisen in nepristranski postopek za alternativno reševanje sporov:

(a) spore z dejanskim ali morebitnim ponudnikom spletnih storitev o uporabi členov 16, 25, 26 in 27;

(b) spore z enim ali več imetniki pravic o uporabi členov 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 31;

(c) spore z drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic o uporabi členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30.

Člen 35

Reševanje sporov

1. Države članice zagotovijo, da se spori med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki, zlasti o obsto­ ječih ter predlaganih pogojih za izdajo licenc ter kršitvi pogodbe lahko predložijo sodišču ter, kadar je primerno, drugemu neod­ visnemu in nepristranskemu organu za reševanje sporov, kadar ima ta organ izkušnje in znanja s področja prava intelektualne lastnine.

2. Člena 33 in 34 ter odstavek 1 tega člena ne posegajo v pravico strank, da uveljavljajo in branijo svoje pravice z vložit­ vijo tožbe pred sodiščem.

Člen 36

Skladnost

1. Države članice zagotovijo, da skladnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, z določbami nacionalnega prava, sprejetimi na podlagi zahtev iz te direktive, spremljajo organi, imenovanimi v ta namen.

2. Države članice zagotovijo, da so članom organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetnikom pravic, uporabnikom, organizacijam za kolektivno upravljanje pravic in drugim zain­ teresiranim stranem na voljo postopki, s katerimi se pristojni organi obvestijo o dejavnostih ali razmerah, ki po njihovem mnenju pomenijo kršitev določb nacionalnega prava, sprejetih na podlagi zahtev, določenih v tej direktivi.

3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi, imenovani v ta namen, lahko odredijo ustrezne sankcije in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru neusklajenosti z nacionalnimi določ­ bami, sprejetimi za izvajanje te direktive. Te sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice Komisijo o pristojnih organih iz tega člena ter členov 37 in 38 obvestijo do 10. aprila 2016. Komisija infor­ macije, prejete v zvezi s tem, objavi.

Člen 37

Izmenjava informacij med pristojnimi organi

1. Za olajšanje spremljanja uporabe te direktive, vsaka država članica zagotovi, da na zahtevo po informacijah, ki jo prejme od pristojnega organa druge države članice, imenovanega v ta namen, o zadevah, pomembnih za uporabo te direktive, zlasti v zvezi z dejavnostmi organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ustanovljenih na ozemlju zaprošene države članice, pristojni organ, imenovanim v ta namen, odgovori brez nepo­ trebnega odlašanja, pod pogojem, da je taka zahteva ustrezno utemeljena.

2. Kadar pristojni organ meni, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je ustanovljena v drugi državi članici, vendar ki deluje znotraj njegovega ozemlja, ni usklajena z določbami nacionalnega prava države članice, v kateri je ta organizacija za kolektivno upravljanje pravic ustanovljena, ki so bile sprejete na podlagi zahtev iz te direktive, lahko vse ustrezne informacije posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri je organizacija za kolektivno upravljanje pravic ustanovljena, in lahko, kadar je ustrezno, od tega organa zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti. Zaprošeni pristojni organ poda obrazložen odgovor v treh mesecih.

3. Pristojni organ, ki poda tako zahtevo, lahko zadeve iz odstavka 2 posreduje tudi skupini strokovnjakov, ustanovljeni v skladu s členom 41.

Člen 38

Sodelovanje za razvoj večozemeljskega licenciranja

1. Komisija spodbuja redno izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, imenovanimi v ta namen, ter med temi organi in Komisijo o razmerah in razvoju v zvezi z večozemeljskim licenciranjem.

SLL 84/94 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

2. Komisija se s predstavniki imetnikov pravic, organizaci­ jami za kolektivno upravljanje pravic, uporabniki, potrošniki in drugimi zainteresiranimi stranmi redno posvetuje o njihovih izkušnjah z uporabo določb iz naslova III te direktive. Komisija pristojnim organom zagotovi vse ustrezne informacije, ki izha­ jajo iz teh posvetovanj, v okviru izmenjave informacij, dolo­ čenih v odstavku 1.

3. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi do 10. oktobra 2017 predložijo Komisiji poročilo o razmerah in razvoju v zvezi z večozemeljskim licenciranjem na njihovem ozemlju. Poročilo vključuje zlasti informacije o razpoložljivosti večozemeljskih licenc v zadevni državi članici, o skladnosti organizacij za kolektivno upravljanje pravic z določbami nacio­ nalnega prava, sprejetimi za izvajanje naslova III te direktive, skupaj z oceno razvoja izdajanja večozemeljskih licenc spletnih pravic za glasbena dela s strani uporabnikov, potrošnikov, imet­ nikov pravic in drugih zainteresiranih strani.

4. Na podlagi poročil, prejetih na podlagi odstavka 3, in informacij, zbranih na podlagi odstavkov 1 in 2, Komisija oceni uporabo naslova III te direktive. Če je potrebno in kadar je ustrezno na podlagi posebnega poročila, preuči nadaljnje ukrepe za odpravo vseh opredeljenih težav. Ta ocena vključuje zlasti:

(a) število organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izpol­ njujejo zahteve iz naslova III;

(b) uporabo členov 29 in 30, vključno s številom sporazumov o zastopanju, ki jih organizacije za kolektivno upravljanje pravic sklenejo na podlagi navedenih členov;

(c) delež repertoarja v državah članicah, ki je na voljo za izda­ janje licenc na večozemeljski podlagi.

NASLOV V

POROČANJE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Uradno obveščanje o organizacijah za kolektivno upravljanje pravic

Države članice na podlagi informacij, ki so jim na voljo, Komi­ siji do 10. aprila 2016 predložijo seznam organizacij za kole­ ktivno upravljanje pravic, ustanovljenih na njihovem ozemlju.

Države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o vsaki spremembi tega seznama.

Komisija te informacije objavi in jih posodablja.

Člen 40

Poročilo

Komisija do 10. aprila 2021 oceni uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. To poročilo vključuje oceno o vplivu te direktive na razvoj čezmejnih storitev, na kulturno raznolikost, na odnose med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporab­ niki ter na delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ustanovljenih zunaj Unije, v Uniji, ter o morebitni potrebi po pregledu. Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 41

Skupina strokovnjakov

Ustanovi se skupina strokovnjakov. Sestavljajo jo predstavniki pristojnih organov držav članic. Skupini strokovnjakov pred­ seduje predstavnik Komisije, sestane pa se na pobudo predsedu­ jočega oziroma na zahtevo delegacije države članice. Skupina ima naslednje naloge:

(a) preučiti učinek prenosa te direktive na delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic in neodvisnih subjektov za upravljanje na notranjem trgu in opozoriti na morebitne težave;

(b) organizirati posvete o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe te direktive;

(c) olajšati izmenjavo informacij o pomembnem razvoju zako­ nodaje in sodne prakse, pa tudi o pomembnem gospodar­ skem, socialnem, kulturnem in tehnološkem razvoju, zlasti digitalnega trga del in druge vsebine.

Člen 42

Varstvo osebnih podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te dire­ ktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES.

Člen 43

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 10. aprila 2016. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanje nanje določijo države članice same.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/95

Člen 44

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 45

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 26. februarja 2014

Za Evropski parlament Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet Predsednik

D. KOURKOULAS

SLL 84/96 Uradni list Evropske unije 20.3.2014

PRILOGA

1. Informacije iz člena 22(2), ki morajo biti vključene v letno poročilo o preglednosti, so:

(a) finančna poročila, ki vključujejo bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti, izkaz prihodkov in izdatkov za zadevno poslovno leto ter izkaz finančnega izida;

(b) poročilo o dejavnostih v poslovnem letu;

(c) informacije o zavrnitvi izdaje licence v skladu s členom 16(3);

(d) opis pravne strukture in strukture upravljanja organizacije za kolektivno upravljanje pravic;

(e) informacije o vseh subjektih, ki so neposredno ali posredno v lasti ali jih neposredno ali posredno, v celoti ali delno nadzorujejo organizacije za kolektivno upravljanje pravic;

(f) informacije o skupnem znesku nadomestila, ki je bil v predhodnem letu izplačan osebam iz členov 9(3) in 10, in o drugih ugodnostih, ki so jim bile odobrene;

(g) finančne informacije iz točke 2 te priloge;

(h) posebno poročilo o uporabi kakršnih koli zneskov, odbitih za namene socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev, ki vsebuje informacije iz točke 3 te priloge.

2. Finančne informacije, ki morajo biti vključene v letno poročilo o preglednosti, so:

(a) finančne informacije o prihodkih iz pravic na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe (npr. oddajanje, spletno, javno izvajanje), vključno z informacijami o prihodkih iz naložb prihodka iz pravic in o uporabi tega prihodka (ali je razdeljen imetnikom pravic, drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic ali uporabljen drugače);

(b) finančne informacije o stroških upravljanja pravic in drugih storitev, ki jih organizacija za kolektivno upravljanje zagotavlja imetnikom pravic, skupaj z izčrpnim opisom vsaj naslednjih elementov:

(i) vseh operativnih in finančnih stroškov, razčlenjenih glede na kategorijo upravljanih pravic, in kadar so stroški posredni in se jih ne more pripisati eni ali več kategorijam pravic obrazložitve metode, uporabljene za razporeditev takih posrednih stroškov;

(ii) operativnih in finančnih stroškov, razčlenjenih glede na kategorijo upravljanih pravic in kadar so stroški posredni in se jih ne more pripisati eni ali več kategorijam pravic obrazložitve metode, uporabljene za razporeditev takih posrednih stroškov, ki se nanašajo le na upravljanje pravic, vključno s provizijami za upravljanje, ki se jih odbije ali kompenzira od prihodka iz pravic ali kakršnega koli prihodka iz naložb prihodka iz pravic v skladu s členom 11(4) in členom 12(1), (2) in (3);

(iii) operativnih in finančnih stroškov, ki ne zajemajo storitev za upravljanje pravic, vendar vključno s socialnimi, kulturnimi in izobraževalnimi storitvami;

(iv) sredstev, ki se uporabljajo za kritje stroškov;

(v) odbitkov od prihodkov iz pravic, razčlenjenih glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe ter namen odbitka, kot so stroški v zvezi z upravljanjem pravic ali socialnimi, kulturnimi ali izobraževalnimi storitvami;

(vi) odstotkov, ki jih stroški pravic upravljanja in drugih storitev, ki jih organizacija za kolektivno upravljanje zagotavlja imetnikom pravic, predstavljajo v primerjavi s prihodki iz pravic v zadevnem poslovnem letu na kategorijo upravljanih pravic, in kjer so stroški posredni in se jih ne more pripisati eni ali več kategorijam pravic, obrazložitev metode, uporabljene za dodelitev takih posrednih stroškov;

(c) finančne informacije o zneskih, do katerih so upravičeni imetniki pravic, skupaj z izčrpnim opisom vsaj naslednjih elementov:

(i) skupnega zneska, dodeljenega imetnikom pravic ter razčlenjenega glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

(ii) skupnega zneska, plačanega imetnikom pravic ter razčlenjenega glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

(iii) pogostosti plačil z razčlenitvijo glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

SL20.3.2014 Uradni list Evropske unije L 84/97

(iv) skupnega prejetega zneska, ki pa še ni bil dodeljen imetnikom pravic ter je razčlenjen glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe, pri čemer se navede poslovno leto, v katerem so bili ti zneski pobrani;

(v) skupnega dodeljenega zneska, ki pa še ni bil razdeljen imetnikom pravic ter je razčlenjen glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe, pri čemer se navede poslovno leto, v katerem so bili ti zneski pobrani;

(vi) razlogov za zamudo, kadar organizacija za kolektivno upravljanje ni izvedla razdelitve in plačil v roku iz člena 13(1);

(vii) vseh nerazdeljenih zneskov ter obrazložitev uporabe teh zneskov;

(d) informacije o odnosih z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, skupaj z opisom vsaj naslednjih elementov:

(i) zneskov, prejetih od drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, in zneskov, plačanim drugim orga­ nizacijam za kolektivno upravljanje pravic, razčlenjenih glede na kategorijo pravic, vrsto uporabe in organi­ zacijo;

(ii) provizij za upravljanje in drugih odbitkov od prihodka iz pravic, ki ga prejmejo druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razčlenjenih glede na kategorijo pravic, vrsto uporabe in organizacijo;

(iii) provizij za upravljanje in drugih odbitkov v zvezi z zneski, ki so jih plačale druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic in so razčlenjeni glede na kategorijo pravic in organizacijo;

(iv) zneskov, razdeljenih neposredno imetnikom pravic, ki izhajajo iz drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ter razčlenjenega glede na kategorijo pravic in organizacijo.

3. Informacije, ki jih je treba zagotoviti v posebnem poročilu iz člena 22(3), so:

(a) zneski, ki so bili v poslovnem letu odbiti za namene socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev, razčlenjeni glede na vrsto namena in za vsak namen glede na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

(b) razlaga uporabe teh zneskov, razčlenjenih glede na vrsto namena, vključno s stroški za upravljanje zneskov, odbitih za financiranje socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev, in ločenimi zneski, uporabljenimi za socialne, kulturne in izobraževalne storitve.

SLL 84/98 Uradni list Evropske unije 20.3.2014